Nosečnost ni “pozdravila” moje neplodnosti

Thumbnail

Po dolgem času boja z neplodnostjo, nama je uspelo. Noseča sem že dobrih 20 tednov, dete je videti zdravo in čudovito, polna upanja pa pričakujem, da mine še nadaljnjih 20 tednov.

Ob vsem veselju in sreči, pa me je nekoliko presenetilo in razočaralo spoznanje, da se kar ne morem znebiti grenkega priokusa neplodnosti, ki še vedno tli v meni.

Še vedno postanem žalostna, ko izvem, da je katera od znank noseča. V zadnjem parih mesecih je zanosilo kar 6 mojih prijateljic in vse so uspele zanositi v prvo. Seveda sem neizmerno srečna zanje, vendar je vsaka naznanitev nosečnosti zame še en opomin, kaj vse sva midva morala dati skozi. Boleč spomin na to, da nama pa ni uspelo tako zlahka. Da sva potrebovala 3 leta, opravila nešteto preiskav, vmes splavila, preden je tudi za naju posijalo sonce.

Po 12 tednih sem lahko prenehala z jemanjem injekcij in postala «normalna« nosečnica, tako kot vse ostale. Spoštujem znanost, ki nama je omogočila, da sva postala starša, vendar želim pozabiti, da sva jo morala uporabiti. In to je nemogoče.

Kdaj me bodo ti občutki zapustili? Kdaj se bom lahko veselila drugih nosečnosti?

Mislila sem, da bo nosečnost vse to odpihnila in bom uživala v blaženem stanju. Saj večino časa je res tako, vendar pridejo trenutki, ko bolečina neplodnosti še vedno najde pot do mojega srca.

Lavra

Vsebina ne odraža uradnega stališča Zavoda iskreni.net, temveč osebno mnenje in izkušnjo piscev.

Komentarji

  1. Tebi je hudo zaradi tvojih občutkov? Tako lepo si se izrazila, da si s pomočjo znanosti zanosila. V resnici pa to pomeni, da so na tvojo željo naredili veliko doječkov (zarodkov) in jih umorili, da si ti le dobila svojega. Malce egoistično, se ti ne zdi? Veš, tudi sama sem težko zanosila. Ko sem zanosila, mi je otrok na samem koncu nosečnosti umrl. Vem, kaj pomeni trpeti, vem kaj pomeni bolečina ob upanju na otroka in ob njegovi izgubi. Vem, kako je živeti z njegovo izgubo in hoditi k svojemu otroku na grob. Ampak nikoli ne bi umorila svojih otrok, da bi dobila enega. Verjetno je to ta občutek, ki te bo spremljal za vedno. Koliko uničenih življenj, da si TI dobila, kar si želela. Dobesedno si šla preko trupel za svojo željo. Pa ne misli, da te obsojam. Saj pravim, vem, kaj pomeni trpeti in biti razočaran iz meseca v mesec. Vem, kako neizmerno boli, ko druge zanosijo, ko druge pestujejo… Obsojam pa tvoje dejanje, ki je bilo slabo. V naši družbi, ki podpira vse, samo da nam bo ok, nima veze kakšne posledice ima to za druge, je tvoje dejanje sprejemljivo in celo pohvalno. Super, zanosila si… Dosegla si svoje, način kako si do tega prišla, ni pomemben. “Cilj opravičuje sredstvo.”

    Upam, da boš enkrat razumela, kaj si naredila in ti bo žal za vse tvoje nerojene otročke, da boš tudi njih odžalovala, ne le “svojih občutkov” in se boš nehala smiliti sama sebi. Naj ti bo hudo zanje. V tem boš našla mir in notranjo harmonijo.

  2. Kje pa je napisano da je zanosila na tak način kot ga opisuješ?
    Mogoče sta se pa z možem odločila, da ne smejo oplodit ne vem koliko celic.

    Upam da je bilo temu tako!

    Lepo nadaljevanje nosečnosti in s čim manj slabimi mislimi!

  3. Kr en, malo se pozanimaj, kako se umetne oploditve delajo…

    Sicer ti pa, draga avtorica, tudi jaz želim prijetno nosečnost, da bi temu otroku dala čim več ljubezni – zasluži si jo.

  4. Ja vem kako se delajo umetne oploditve. Samo poznam par ki je želel da se oplodi samo ena celica in ta tudi vstavi. Ker tudi nekaterim tistim, ki se odločijo za umetno oploditev ni vseeno koliko zarodkov se ubije s tem.
    Večina ja – se strinjam! Samo nekateri pa so izjeme in glede na to da nikjer ni napisanega tega podatka se mi zdi, da ne smemo prehitro sodit in kamnov metat…

  5. Jasna,
    kako si upas tako manipulirati in stresati svoj gnev?
    Kar opisuje “Kr en”, je cisto res. Lahko se na zacetku postopka odlocis, da ti vstavijo eno ali max dve oplojeni celici.
    In tocno tako se odlocijo bodoci starsi, ki ne zelijo biti morilci.

  6. In če se “ne prime”? Greš še enkrat in še enkrat. Ampak vsakič je jajčece oplojeno, vsakič je že življenje.

  7. Poleg tega tiste, ki jih ne vstavijo v maternico, zamrznejo. Torej imaš “zamrznjenčke”. 🙁
    To se vam pa ne zdi sporno? Nekaj zamrznejnih otrok? In a veste kaj naredijo s tistimi, ki jih ne porabijo? Kreme. Kreme za pomlajevanje. To se vam ne zdi sporno?

  8. Uf, tudi meni se zdi Jasnin komentar zelo neprimeren.

    Kot prvo, nikjer ni omenjeno, na kakšen način točno je Lavra zanosila in kako ji je znanost pomagala, tega ne vemo, zato so take sodbe lahko zelo krivične.

    V vsakem primeru pa se mi tudi ne zdi pošteno, da se tako napade nekoga, ki je bil pripravljen deliti svojo bolečino in nam s tem razkriti del doživljanja ljudi, ki se soočajo z neplodnostjo. Ne vem, kako lahko potem pričakujete, da bo še kdorkoli pripravljen spregovoriti o tem, kaj doživlja …
    Pa ne gre za to, da bi morali sprejemati in opravičevati tudi dejanja, ki niso dobra. Bistveno je samo, da se o teh stvareh pogovarjamo vsaj na spoštljiv način, z nekim spoštovanjem in hvaležnostjo do človeka, ki se je tako odprl.

  9. Firbček, še enkrat preberi moje mnenje. Povedala sem, da jo razumem, da je ne obsojam. Zdi se mi pa zelo pomembno, da rečemo bobu bob in da ni kar vse ok. Ni vse relativno.

    Mogoče bi bilo najboljše, da avtorica pojasni, kako je zanosila, da ne bomo imeli toliko težav s tem, kaj je v resnici naredila in kaj ni.

    Glej, če je nekaj slabo ne bom rekla, da je v redu. Sicer bi lagala njej, predvsem pa sebi. Ni res? “Resnica vas bo osvobodila.”

    Nisem je pa žalila, le povedala sem svoje mnenje. To ni dovoljeno?

  10. čisto s katoliškega stališča je sporna že sama umetna oploditev.

    Napačno je mišljenje da če se pa “ustvari” samo en zarodek da je pa vse OK. Jaz Lavro razumem da se ne počuti najbolje, ne glede na to na kakšen način se je opravilo umetno oploditev.

  11. iz stavka “spoštujem znanost, ki nama je omogočila, da sva postala starša” pa res ne morete sklepati, da je punca bila na umetni oploditvi! Ok, lahko da je bila, ampak stavek je veliko preveč širok, da bi ga lahko kar takoj takole razumeli. In dokler niste prepričani glede tega, se mi zdi razprava, kaj pravzaprav bremeni Lauro, čisto odveč …

  12. Znanost ti lahko pomaga že s tem, da ti da tablete ali injekcije za spodbujanje ovulacije, potem lahko tako, da dodatno jemlje progesteron, če ima težave s šibkostjo rumenega telesca …. Nikjer ni rečeno, da znanost pomaga samo z umetno oploditvijo ….
    Pa če sem še malo provokativna: znanost lahko pomaga tudi z ovulacijskimi testi, da ženska sploh ve, kdaj ima ovulacijo, ali pa zgolj z učenjem naravnih metod, ko se zave, kdaj so plodni dnevi in kdaj ne …

  13. Saj pravim: naj se avtorica javi, da se ne bomo mi po nepotrebnem kregali. :woohoo:

  14. [quote=jasna]Saj pravim: naj se avtorica javi, da se ne bomo mi po nepotrebnem kregali. :woohoo:[/quote]Zakaj bi se bila pa dolžna zagovarjati pred drugimi? To je njena izkušnja, povedala je toliko kot sama želi …

    1. mislim da bi bolj moralo biti sram tiste, ki samo kritizirate in obsojate.

  15. Žaba, veš, no, očitno ne veš, ampak v naši družbi se veliko problemov, konfliktov reši s pogovorom, pojasnilom. Ne v negativnem smislu zagovora ali pojasnila, logično, da mi nič ne dolguje, a če povemo, kaj razmišljamo (ne da vse držimo in pametujemo v sebi), se marsikakšna stvar razjasni, je manj vroče krvi, več prijateljstva in lepih odnosov. Tako se gradijo vsi odnosi (med možem in ženo, med starši in otroki, med otroki, med sodelavci, prijatelji, sorodniki…). In če manjka pogovor, manjkajo odnosi. Zato sem jo prosila, da stvar razloži.

    1. jasna a ti ločiš, kdaj gre za predstavitev osebne izkušnje, ko se razgališ in poveš, toliko kot si pripravljen in želiš deliti z drugimi, kdaj gre pa za debate o nečem?
      Se strinjam, da ni dolžna nikomur pojasnjevati njene izkušnje-to je njeno doživljanje ne pa neka iztočnica, o kateri naj bi vsi drugi pametovali.

      Lahko pa odpreš posebno temo: umetna oploditev, ali oploditev s pomočjo znanosti, pa tam debatiraš kaj se tebi zdi prav in kaj ne.

  16. Torej ne smem povedati, kaj mislim? Ne smem povedati, da se mi umetna oploditev ne zdi ok? Kaj ti pa je? A če bi ena napisala, da je naredila splav in bi to zapisala, bi morala biti tudi tiho in reči: oh, uboga revca, kako fajn zate, da si se rešila tega zoprnega otroka ali bi ji lahko poevdala, da je to umor???? Dvolični ste eni, res. Bistveno je, da se lepo kažem navzven, samo da ne povem resnice, a ne???

  17. Dajte že mir Jasni. Punca lahko pove, kar misli. In se popolnoma strinjam z njo. Umetna oploditev ni v redu, osebna izkušnja gor ali dol. Če nekdo naredi nekaj slabega ne bomo vsi stali v vrsti in mu ploskali. :s

  18. re:

    [quote=ena majcena]mislim da bi bolj moralo biti sram tiste, ki samo kritizirate in obsojate.[/quote]

    V današnji družbi se itak nič več ne obsodi, še najhujših dejanj ne več. Vse je v redu, samo če je ta oseba, ki je to naredila zadovoljna. Niso pomembne posledice, ki jih neko dejanje pusti na drugih ljudeh. 🙁 Zato pa lahko prooadajo firme, se delajo splavi, vojne, kraja…
    Všeč mi je, da se še kdo postavi in si upa reči: s tem se ne strinjam, to ni v redu. Ker ste itak vsi kao “tolerantni” – tudi do greha in pokvarjenosti.

  19. jaz se strinjam, da maš pravico povedat svoje mnenje, ampak če bi bila jaz avtorica tega članka in bi mene tak napadla, kot si napadlo njo (ker je jasno razvidno, da se zaveda tega, kar je storila), ti res ne bi odpisala. Ni ti dolžna pojasnjevat, ker to ni pogovor. Ti je nisi vprašala, ti si jo v prvem postu precej napadla.

  20. Res ne razumeš razlike? Nisem napadle nje (Pa ne misli, da te obsojam.) ampak njeno dejanje (Obsojam pa tvoje dejanje, ki je
    bilo slabo.). 🙁

    In zakaj sem jo prosila, naj se javi? Ker sta Kr en in Zgrožen napisala, da ni nujno, da je zanosila s pomočjo umetne oploditve. Ker resnično ne vem in ker je potem nastal cel prepir glede tega, ali je imela um. opl. ali ne, sem napisala, da je brez veze, da se kregamo, naj raje sama pojasni. Ne vem, zakaj se zdaj vsi vtikate v to. :X

  21. Pa kje piše, da je imela umetno oploditev?

    Ti Jasna samo obsojaš (pa še ena par tvojih somišljenic) in sploh ne dopuščaš možnosti, da ni tako, kot si ti misliš. In potem ko človeka popljuvaš, pričakuješ, da ti bo prišla še pojasnjevat.

    In obsojati brez da bi vedel, kaj se je sploh zgodilo, je vredno sramu in ne pohvale.

    [quote]Koliko uničenih življenj, da si TI dobila, kar si želela. Dobesedno
    si šla preko trupel za svojo željo. [/quote]
    To so verjetno res dobronamerne besede :s

    A jaz ko sem po ss v naslednji nosečnosti preventivno jemala progesteron, sem tudi vredna obsojanja, ker mi je znanost pomagala?

  22. a dejte no, tu mač, res! ne morete članka, kjer je govora o bolečini neplodnosti in samo o tem in nikakor ne o umetni oploditvi, primerjat s člankom o splavu … Nihče od nikogar ne pričakuje, da ste tiho, kadar se z nečim ne strinjate. ampak v zgornjem tekstu pač ni nič takšnega, s čimer se ne bi mogli strinjat, ker je pač preveč široko napisan. zdej pa ne težit in se sprijaznite, da je avtorica pisala zgolj o tem, kako je niti nosečnost ni rešila priokusa nedplodnosti.

    ko bo pa kakšna napisala, da je splavila in da se sedaj počuti super, pa le napišite, kaj si o tem mislite. ampak tukaj pa ni treba – ni potrebe.

  23. Torej moja zgodba je taka: imam PCO, kar pomeni, da nimam ovulacij. Tako sem morala najprej jemati tablete za sproženje ovulacij, ker pa niso imele učinka, sem pristala na injekcijah. Na srečo smo tako uspeli spodbuditi ovulacije in kasneje sva tudi zanosila. Ker pa sem krvavela, sem potem morala še nekaj tednov jemati progesteron.
    In to je vse, kar je meni znanost pomagala.

    Se niti nisem mislila oglasiti, ampak ker ste me obsodili, da sem morilka in vse kar drugo kot človek, sem se še enkrat izpostavila. In to izključno z namenom, da boste drugič dvakrat premislili, preden boste nekoga obsodili!!!

    Zdaj pa se umikam iz debate.

  24. Hvala ker si pojasnila kakšno pomoč znanosti si sprejela – čeprav se ti ne bi bilo treba zagovarjati. Kot so že pred mano napisali – nekateri pač morajo vedno kazati s prstom in metati kamenje, tudi če sploh ne vejo za kaj se v resnici gre. Najlažje je obsojati in obtoževati. Nekje je napisano – S kakršno mero sodite, s tako boste sojeni!
    Želim ti lepo in zdravo nadaljevanje nosečnosti!!

  25. Lavra, hvala! Vesela sem, da si se oglasila. Se opravičujem, ker sem prehitro sklepala. Vem, da opravičilo ni zadosti, a drugega zdaj ne morem. Bom naslednjič bolj pazljiva.

Komentiranje je onemogočeno.