»Ni nobenega dobrega razloga za splav!«

Dr. Ligaya Acosto si je na Filipinih skoraj tri desetletja prizadevala za kontracepcijo in splav. Včeraj pa je na predavanju v Ljubljani pojasnila, zakaj je pred sedmimi leti povsem spremenila svoj pogled …

Pravnica in socialna delavka z doktoratom iz managementa, ki trenutno opravlja delo regionalne koordinatorice za področje Azije in Oceanije za največjo svetovno organizacijo za zaščito življenja, Human Life International,– vse to je danes dr. Ligaya Acosto. Še pred sedmimi leti pa je ta organizacija zanjo predstavljala »smrtno sovražnico«. O tem je v četrtek, 12. aprila, v Ljubljani odkrito spregovorila na dogodku, ki so ga pripravili Zavod za pravico do življenja, ŽIV!M, in Zakonci za Kristusa.

Več sem brala, več sem jokala …

Dr. Ligaya Acosto je več kot 28 let delala na Ministrstvu za zdravje na Filipinih. Bila je goreča zagovornica kontracepcije in verjela je v nadzor rasti števila prebivalstva. Več kot 15 let je delala z ljudmi, okuženimi z AIDS-om in v okviru tega aktivno promovirala uporabo kondomov, tudi med srednješolci.  »Vse to je bilo zame takrat nekaj naravnega, ker sem bila zelo zvesta delavka ministrstva. Mislila sem si, da je ministrstvo na področju zdravja strokovno dobro podkovano, sploh ker so ga podpirale mednarodne organizacije – Sklad ZN za prebivalstvo, Mednarodna banka …« je povedala dr. Acosta. 

Leta 2004 pa je bila določena za programsko menedžerko za program naravnega načrtovanja družine. »Pravzaprav so me morali skoraj prisiliti, da sem ga prevzela,« se spominja, »a že na prvem izobraževanju sem doživela šok svojega življenja: ugotovila sem, da – ravno nasprotno od tega, kar mi govorimo – kontracepcija ubija in ima grozne stranske učinke in da na svetu ni preveč ljudi.« Sprememba mišljenja se je dogajala počasi: »Leto dni sem bila tiho in sem študirala – več kot sem brala, bolj sem jokala. Postalo mi je jasno, da smo bili zelo zavedeni. Kontracepcijska sredstva nikoli niso zelo varna.«

2005 se je odpovedala službi in večmilijonskemu svetovalnemu podjetju in si zadala za nalogo, da ljudem povsod po svetu govori o resnici – pa čeprav jo je njena nadrejena večkrat slušala prepričati z besedami, da mora »svojo moralnost ločiti od svojega dela«. Po njenem preobratu so jo zelo preganjali, jo obtoževali, da je duševno motena in da laže.

Še drevo je bolj zaščiteno

»Najbolj temeljna pravica – in od te so odvisne vse druge – je človekova pravica do življenja,« je poudarila dr. Acosta in ob tem opozorila: »Človeško življenje pa je danes napadeno tik pred našimi nosovi. Vsako leto je kemično splavljenih 250 milijonov otrok, še 70 milijonov pa kirurško. V enem letu jih umre več kot jih je umrlo v šestih letih druge svetovne vojne.«

Danes ne moreš kar ubiti psa, ker je to prepovedano, živali so zaščitene, še drevesa ne moreš posekati kar tako. Zakaj je potem legalno in dopustno, da ubijamo svoje lastne otroke?Spomnila je tudi na besede matere Terezije, ki je dejala: Danes maternica, ki bi morala biti najvarnejši kraj na svetu, postaja grobnica. Zavestno ali nezavestno so matere postale ubijalke svojih otrok. Če materam dovolimo, da ubijajo svoje otroke, kako lahko ljudem govorimo, naj ne ubijajo drug drugega?

Kot pravnica se dr. Acosta čudi: »Žalostno je, da je vse to legalno. Danes ne moreš kar ubiti psa, ker je to prepovedano, živali so zaščitene, še drevesa ne moreš posekati kar tako. Zakaj je potem legalno in dopustno, da ubijamo svoje lastne otroke?«  

Poudarila je, da kljub vsemu ne smemo kriviti le mater, saj pogosto ne vedo, za kaj v resnici gre, ne poznajo stranskih učinkov in nimajo podpore v svoji okolici.

Boli jo, da so prvi pri širjenju te kulture smrti ZN, pa tudi tudi Evropska unija in ZDA dajejo ogromne zneske denarja za kontracepcijo in splave v državah v razvoju. Filipini so pred kratkim dobili 33 milijonov ameriških dolarjev v ta namen, ki bi jih gotovo lahko v času krize veliko bolje uporabili.  

Splav ne ubija samo otrok, ampak tudi ženske!

O zagotavljanju, da je splav varen pa pravi: »Splav nikoli ne more biti varen. Otrok pri njem vedno umre! In ker gre za bitje, ki je najbolj nemočno na tem svetu, je to najhujša oblika umora.« Ne ubija pa splav samo otrok, ampak tudi ženske, je opozorila. Splava prinaša izjemno povečanje tveganja za raka na dojki, ki je danes ubijalec žensk številka 1., močno povečano tveganje za duševne motnje, anksioznost, depresijo, alkoholizem, samomorilnost … »Ni dobrega razloga za splav!« zatrjuje Acosta.

Da otrok ni le skupek celica kažejo mnoga danes znana dejstva: da otrokovo srce utripa, še preden se mati zave, da je noseča, da pri 6 tednih plod že premika roke in noge in da se pri 8 tednih odziva na drezanje in občuti bolečino.

Na feministični pogled, ki otroka obravnava kot vsiljivca v telesu matere, pa dr. Acosta hudomušno odgovarja: »Pa je ta vsiljivec kar sam skočil v maternico?«

Kultura smrti

Pri vsek skupaj gre za »kulturo smrti«, ki po njenih besedah vključuje naslednje značilnosti (v angleščini akronim besede death – smrt): ločitev (divorce), evtanazija, abortus, popoln nadzor nad številom prebivalstva (total population control), promocija homoseksualnosti.

Splav nikoli ne more biti varen. Otrok pri njem vedno umre! In ker gre za bitje, ki je najbolj nemočno na tem svetu, je to najhujša oblika umora.»Nadzorovanje rojstev, spolna vzgoja in splavi – vse to prihajajo iz istega »strupenega drevesa,« je Acosta posvarila na problematičnost miselnost, ki sporoča: uporabljajte kontracepcijo, če pa to slučajno spodleti, imate na voljo splav. V ZDA je vsako leto 2 milijona splavov iz primerov, ko je odpovedala kontracepcija. In bolj ko se mladim skuša približati kontracepcijo, več je najstniških nosečnosti, splavov, promiskuitete, spolno prenosljivih bolezni …

Velika laž o daru

V vsem skupaj Acosta vidi veliko laž, saj v spolnosti vidi »čudovit dar, privilegij, ki ga je Bog zaupal možu in ženi, da bi ju povezovala in da bi preko nje posredovala življenje. In to dvoje je neločljivo povezano«. Demografska zima, ki jo doživljajo mnoge države (v Sloveniji naj bi trenutno manjkalo okrog 300.000 otrok), je po njenih besedicah posledica tega, da mislimo, da je spolnost namenjena zgolj užitku.

Acosta je še dejala, da je obiskala že več kot 40 držav, in povsod, kjer se sreča s starejšimi ljudmi, ti pravijo, da če bi lahko zavrteli čas nazaj, bi imeli več otrok. Na bojazen mnogih, kako bodo nahranili dodatna usta, odgovarja z s tem, da ima otrok poleg ust tudi roke in noge, in da raziskave kažejo, da posameznik v celoti več prispeva kot porabi. Pri tem se naslanja tudi na lastno izkušnjo, saj je 9. otrok od 11 v njihovi družini, kljub revščini so vsi otroci uspešno doštudirali.

Ko pa ima par tehtne razloge za odložitev nosečnosti, pa Acosta edino alternativo vidi v naravnem načrtovanju družine, saj je to v skladu z biološko uro, ki je položena v žensko telo.

V Sloveniji skoraj 5000 splavov letno!

»Dragi Slovenci in Evropejci, naj vam povem, da če boste še naprej splavljali svoje otroke in uporabljali kontracepcijo, v Sloveniji kmalu ne bo več Slovencev, ker prihodnost pripada tistim, ki so zvesti božjim zakonom,« je zaključila dr. Acostova s svarilom, pred tem pa izpostavila še misel Janeza Pavla II: »Množite kruh, da ga bo dovolj na mizah človeštva, namesto da si toliko prizadevate za umetno urejanje rojstev, pri čerem gre za neracionalno početje, z namenom, da bi zmanjšali število povabljenih na banketu življenja.

Bioetik p. Tadej Strehovec je predavanje Acoste pospremil z besedami: »Današnji obisk in predavanje naše prijateljice razumem kot enega prvih korakov v Sloveniji v smeri prebujanja smisla za kulturo življenja, prav tako pa tudi kot korak v smeri sistematične izgradnje tistih struktur v naši državi, ki bodo detabuizirale omenjane teme in nas vse skupaj navdušile za dejavno in javno delovanja v naši družbi.« Postregel pa je tudi s podatkovm, da je bilo v Sloveniji med letoma 1979 in 2011 rojenih 740.000 otrok, splavljenih pa več kot 400.000.

O vsebini včerajšnjega predavanja bomo še poročali v drugih temah, saj je dr. Acosta obravnavala tudi druge teme: problematika umetne oploditve,  nezanesljivost kondomov, škodljivost hormonske kontracepcije (kancerogene, ubijajo žensko spolno željo, spreminjajo njene možgane …)