Zagotovo je odločitev za srednjo šolo ena od prvih večjih odločitev, ki jih mora otrok v svojem življenju sprejeti. Čeprav se da marsikaj kasneje še spremeniti, se obris otrokovega poklicnega življenja v grobem vzpostavi že v dobi, ko je prvi val pubertete ravno v polnem zamahu, otroci pa povsem zrelega odločanja še niso in ga še več let ne bodo sposobni. Hkrati pa gre zanje in starši smo lahko le pomočniki pri odločitvi.
Kako se lotiti?
Nekaj aktivnosti bodo seveda izvedli svetovalni delavci po šolah. So pa šole različno uspešne pri iskanju otrokovih potencialov, nagnjenj, zanimanj, sposobnosti. Najlažje je otrokom, ki imajo že povsem izdelano željo, kaj bi radi v življenju počeli. Nekateri skušajo odločitev malo odložiti s tem, da se odločijo za vpis na gimnazijo in si tako »kupijo« še štiri leta zorenja, opazovanja in tehtanja ponudbe s področja poklicev. Drugim gimnazija predstavlja stopnico, preko katere morajo, da se bodo lahko vpisali na zaželeno smer. Spet tretje pot pelje preko nabora različnih poklicnih ali srednjih šol.
Čeprav mora biti končna odločitev otrokova, je prav, da mu pomagamo pri razločevanju.
Ko je osnovna ideja izoblikovana, začnemo brskati po možnostih srednjih šol. Imamo kakšno od njih v bližini? Se moramo odločiti med vožnjo v drug kraj ali bivanjem v internatu? Se s tem strinjamo? Imamo možnost pridobiti štipendijo? Je v bližini primerna zaposlitev? Naloga staršev je, da na ta vprašanja skušata otroku pomagati najti njegove lastne odgovore.
Kaj pa točke?
Karkoli že si o nabiranju točk mislimo – zaenkrat predstavljajo način selekcije, na katero šolo se bo mladostnik lahko vpisal. Na spletu z lahkoto najdemo število točk, ki je bilo v preteklih letih potrebno za vpis v določeno šolo. Kako te točke zberemo? Vsak pozitivno ocenjen predmet zadnje triade je ocenjen z oceno od 2 do 5. In vsaka ocena prispeva točno toliko točk. Se pravi zaključena petica ti da 5 točk, štirica 4 točke, trojka 3 točke in dvojka 2 točki. Ker sta dva razreda že zaključena, imamo dve tretjini točk že zbranih. Poglejmo še, kako otroku kaže v devetem razredu, kakšni so plani glede zaključenih ocen, in že imamo okvirno število točk, na katere računamo, da bodo mladostniku omogočile vpis. Čeprav imajo nekatere šole več ponujenih mest, kot je prijavljenih kandidatov, je smiselno razmisliti, če bo otrok, ki je osnovno šolo recimo izdelal z dvojkami, sposoben slediti učnemu tempu v težji srednji šoli, na katero bi bil sicer sprejet.
Otroci so samostojna bitja. Imajo svojo pot in svoj način hoje po njej.
Pomoč pri razločevanju
Otroci odločitve sprejemajo drugače kot odrasli. Mi pretehtamo različne poglede na neko zadevo, mladostniki pa se tehtanja med različnimi odločitvami šele učijo. In čeprav mora biti končna odločitev njihova, je prav, da jim pomagamo pri razločevanju.
Tako se je odločil tudi moj najboljši prijatelj. Prijateljstva, če so prava, preživijo tudi ločenost. Morda bodo celo bolj pristno živela, če bo vsak od prijateljev v notranjem zadovoljstvu razvijal svoje potenciale.
Šola je blizu. Lahko bom dolgo spal. Ne bi verjeli, koliko otrok v najstniških letih to upošteva kot pomemben dejavnik odločanja.
Šola je daleč. Moral se bom voziti ali živeti v internatu in starši me ne bodo mogli več kontrolirati. To je seveda lahko napačen vzrok za odločitev iz mnogo razlogov.
Šola velja za lahko. Nobena šola se ne bo naredila čisto sama. Mi to vemo, otroci pa morda to morajo še ugotoviti.
Šola je ugledna. Dokazal bom, da zmorem. Kakšno zvezo ima to s srečo v poklicnem življenju?
S tem poklicem se da dobro služiti. Lepo in prav je, ča nam poklic omogoča primeren standard preživetja. A če nismo srečni pri delu, denar ne bo vsega odtehtal.
Svetujmo in potem zaupajmo.
Ni nujno, da bomo z odločitvijo otrok starši čisto zadovoljni
Če smo se z otrokom o tej odločitvi večkrat pogovarjali, podali svoje mnenje o zadevi, enkrat nastopi trenutek, ko mora potezo povleči otrok sam. Svetujmo in potem zaupajmo. Poznam veliko staršev, ki so bili sprva nezadovoljni z otrokovo odločitvijo, kasneje pa so veseli opazovali, kako je otrok vzcvetel. Otroci so samostojna bitja. Imajo svojo pot in svoj način hoje po njej. Naš izobraževalni sistem je zastavljen tako, da se, če je prišlo do prenagljene odločitve, marsikaj kasneje še da popraviti.
In nenazadnje, otroka in njegove odločitve priporočajmo Bogu. Ne glede na to, kako se nam zdi ovinkasta, neprimerna in čudna, le On zares ve, katera pot je za našega mladostnika prava.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!