Naj pred poroko živiva skupaj?

Thumbnail

V zadnjih desetletjih se je skokovito povečalo število neporočenih parov, ki živijo skupaj. Razlog je preprost: “S skupnim življenjem pred poroko bova ugotovila, ali sva za skupaj.

Par verjetno domneva, da če bosta uspela nekaj časa brez večjih težav živeti v istem stanovanju, to pomeni, da bo tudi po poroki tako. Tak argument je skušnjava. V tem času se seveda oba trudita, da bi se skupaj imela lepo. Vendar je zakonsko življenje precej drugačno od hoje po zmenkih. Poročen par je skupaj tudi, ko sta na tleh. Je torej smiselno, da par krajši čas živi skupaj zgolj zato, da ugotovita, kako reagirata takrat, ko sta na tleh? In če odkrijeta, da se ne moreta prilagoditi drug drugemu, naj se preprosto razideta? Poleg tega: ali se ni lažje prilagoditi, če nisi obremenjen z zakonskim jarmom?

Problem teh argumentov je, da poroka spremeni vse. Če pari, ki živijo skupaj, mislijo, da bo po poroki vse enako, potem ne razumejo, kaj poroka sploh pomeni za par, tako v pozitivnem kot negativnem smislu.

Raziskave kažejo, da so možnosti za razvezo zakona pri parih, ki živijo skupaj pred poroko, ogromne, veliko večje kot za pare, ki niso živeli skupaj.

Če bi bilo skupno življenje res pravi pokazatelj kompatibilnosti, bi morali biti rezultati ravno nasprotni – pari, ki so živeli skupaj pred poroko, bi morali imeti močnejše zakone. Ampak nimajo. Imajo šibkejše zakone.

Da bi razumeli, zakaj je temu tako, razmislite, zakaj se pari, ki živijo skupaj, ne poročijo. Vprašajte se, zakaj ste se odločili, da boste živeli s svojim fantom namesto da bi se poročili z njim?

Odgovor je, da se še niste pripravljeni vezati z njim. Najprej se želite prepričati, ali ga imate še radi po tem, ko skupaj kuhata, čistita in spita. Z drugimi besedami, želite videti, kako izgleda zakonsko življenje vendar brez obveznosti, ki jih prinaša zakonska zveza.

Vendar pa se ne zavedate, da ne boste mogli vedeti, kaj dejansko je zakonsko življenje, če se ne poročite. Zaveza da vajinemu odnosu novo razsežnost. Zdaj se preizkušata, ali sta za skupaj. Če kateremu od vaju spodrsne, lahko končata in se razideta. Zakon pa ne deluje na ta način. Spodrsljaji in napake zakona ne prekinejo, pomenijo samo konec ljubezni med vama.

Kaj točno je obveznost zakonske zveze? To je dogovor, da bosta celo življenje predana drug drugemu ne glede na padce in vzpone. Pri skupnem življenju neporočenih parov pa ni vedno tako. Gre le za preproste »mesečne« sporazume: dokler bo vse v redu, dokler se boš obnašala tako, kot je meni všeč, dokler bom ob tebi srečna.

Navade težko prekinemo in parom, ki živijo skupaj pred poroko, pridejo v navado »mesečni« sporazumi. Pravzaprav se pogosto odločijo za poroko, vendar ne zato, ker bi bili pripravljeni na vseživljenjsko zavezo, ampak zato, ker je dogovor do sedaj tako dobro deloval, si ne morejo zamisliti, da bi lahko šlo kaj narobe. Izrečejo besede poročne zaobljube, vendar imajo v mislih še vedno tisti: dokler bo šlo.

Pari, ki pred poroko niso živeli skupaj, nimajo izkušnje »pogojnega« skupnega življenja. Zakonsko zvezo začnejo ob predpostavki, da bo za vse življenje, in ponavadi tudi njihove navade odsevajo takšno zavezo. Ti pari si zelo prizadevajo za to, da se sprejemajo takšne, kot so, ker se zavedajo, da je njihova zveza za vse življenje. Želijo graditi na združljivosti, ne pa je testirati.

Res je, da lahko tudi neporočen par, ki živi skupaj, živi v skladu s to zavezo, če se tako odloči. Vendar pa se večina neporočenih parov ne odloči za to, preprosto iz razloga, da njihov način življenja tega ne zahteva. Primanjkuje jim motivacije, da bi partnerja postavili na prvo mesto v njihovem življenju, ker zgolj testirajo razmerje. Tudi niso prepričani, da želijo biti skupaj vse življenje, zato ponavadi niso pripravljeni narediti vsega, kar takšna zaveza zahteva.

Ko par tako nekaj časa že živi brez teh »obveznosti«, je zelo težko, da jih resnično sprejme tudi takrat, ko se poroči. Prepričani so, da če jih je poskusno življenje pripeljalo tako daleč, ni potrebe, da bi karkoli spreminjali.

Poroka ima zelo pozitiven učinek na odnos za tiste, ki prej niso živeli skupaj, ker enostavno težijo k skupni zavezi. Vedo, da bodo skupaj za vse življenje, zato si že od prvega dne prizadevajo ustvariti način življenja, ki bo ustrezal obema. Toda poroka ima zelo negativen vpliv na tiste, ki so bili navajeni »pogojnega« življenja. Menijo namreč, da so uspešno prestali preizkus, zato se jim ni potrebno več prilagajati. Še slabše pa je, da mislijo, da se jim ni treba truditi, saj jih zakonec sedaj ne more zapustiti, ker sta poročena.

Skupno življenje lahko potrdi vajino kompatibilnost v določenem času, vendar pa ne predstavlja nobenega dokaza za vašo srečo v nadaljnjem življenju. Edini način za srečo je ta, da pri vsaki odločitvi upoštevate mnenje in občutke drugega. In ravno to je tisto, za kar so tisti, ki pred poroko niso živeli skupaj, zelo motivirani.

Vir: Willard F. Harley, Does living together prepare you for marriage

Komentarji

  1. Vsebina tega članka je vprašljiva…

    Živiva že dve leti skupaj in se misliva naslednjo leto poročit. A se vprašate, zakaj se nisva že pred dvemi leti?

    Sigurno ne zato, da bi testirala, če sva za skupaj in če bi šlo. :silly:

    Poročila bi se lahko že en teden po najinem prvem srečanju, če bi poslušala svoje srce. 😉

    Ampak pamet nama je rekla, da je treba še veliko stvari uredit, predenj narediva ta korak. B)

    Bila sva oba brez službe – od česa bi naj živela? :huh:
    Eden od naju še ni zaključil šolanja – a nebi bilo bolje nedokončane stvari dokončati preden se podava v novo? :s
    Do takrat sva živela vsak na svojem koncu – kako smiselno je to, če drug brez drugega nemoreva in sva tako ali tako vsak dan skupaj? 😛

    A se vam ne zdi potem logično, da se dva gospodinjstva združita v eno in se pripravi rodovit fundament za zakon? 😉

    Zdaj ima eden od naju stalno službo, ta drug pa bo do naslednjega leta zaključil študij in si poiskal delo. Najin dom sva si v minulih dveh letih postopoma urejala in je iz enega prostora narastel že na 4. 🙂 Pridno sva varčevala, tako da si lahko drugo leto uresničiva poroko. 😀

    Kako bi naj pred dvemi leti od danes na jutri končala študij, dobila službe ter uredila dom?

    Seveda ima skupno življenje pred poroko še veliko drugih pozitivnih faktorjev, ki jih zdaj nisva naštela. :cheer: Ampak želela sva razveljavit trditev, da je edini razlog za preporočno skupno bivanje le TESTIRANJE. 😆

    Pomislite… :dry:

    1. 100 % se podpišem pod članek! Nikakor pa se ne morem strinjat s komentarjem. Zakaj?

      Poroka ni dan, ko imaš vse “pošlihtano” in sploh tipi topi. Je pa dan TRDNE in POPOLNE odločitve drug za drugega! V DOBREM in v SLABEM!
      Na to odločitev pa pač ne vpliva število sob in opreme v njih. Kje sta živela do sedaj? Skupaj, v svojem stanovanju. Na začetku v eni sobi. Kako sta se financirala, verjetno sama? Vmes iskala in dobila delo, doštudirala.. In zakaj, če smem vprašat, po tvoje tega ne moreš početi kot poročen? Še veliko lažje je!! Po poroki veš, da pripadaš in veš, da ne moreš oditi ob prvem prepiru. Ker si se TRDNO odločil! Še lažje bi bilo, ker bi bila še malo mlajša in mlajši si načeloma lažje se prilagajaš. Poroka je popolnoma nekaj drugega kot skupno življenje brez poroke! Veliko, in čedalje več, je poročenih parov-študentov oz.študentskih družin. Po drugi strani pa poznam preveč zgodb, kjer so šli pari po nekaj letih narazen, saj so vendar brez obveznosti! Pa so vendar ves čas počeli isto kot vidva, študirali, urejali stanovanje, se zaposlili.. Vendar.. jih je kaj OBVEZOVALO? Ne. Žal. Ne, opravičevat svojih dejanj s tako banalnimi razlogi.

  2. s fantom sva skupaj 2 leti in se nameravava poročiti, ko dokončam študij, saj bi si rada zagotovila prihodnost. skrbi me nekaj drugega. ne živiva skupaj, enkrat na teden prespim pri njemu, toda bolj me je strah, kako se bova potem razumela, ko se bova poročila? trenutno se zelo razumeva, se pogovarjava, toda bojim se da ko bova, vsak dan skupaj in bova še bolj spoznavala drug drugega, da se ne bova razumela. skrbi me kako bo po poroki, se bova imela še rada, se bova razumela… kar bojim se po eni strani poročiti, saj se zelo bojim, strah me je prihodnosti????

  3. Če se znata pogovarjati in je med vama spoštovanje, si lahko mirna. Ne išči strahov, kjer jih ni, ker boš potem našla majhne negativne stvari in jih spotencirala.

    Toplo priporočam eno dobro pripravo na poroko, če tudi nista (zelo) verna. Moj tudi ni bil, pa sva hodila 2 leti na pripravo in ostajava v zakonski skupini.

    Sem slišala podatek, da je 3% parov zadovoljnih v zvezi in vsi ti pari DELAJO na zvezi. Samo od sebe seveda ne bo šlo. Če pa se bosta pogovarjala, se prilagajala en drugemu… ni skrbi. Priporočam v branje knjigo 5 jezikov ljubezni (oba preberita!).

    V prvi vrsti dobro in dalj časa trajajočo (ne samo en vikend) pripravo na zakon…

  4. Ja, jaz se popolnoma strinjam z Naturmamo. Če se znata zdaj pogovarjat, če bosta “investirala” vase z eno dobro pripravo na zakon, pa če bosta po poroki tudi pripravljena delat na odnosu, bo šlo.

    Je pa tudi tako, da itak vseh življenjskih situacij prej ne moreš sprobat: npr. ne moreš sprobat, če ti ustreza bit starš ali ne (otroka pač ne moreš po letu, dveh kar vrnit nazaj, ker te ne uboga ali pa ker se z njim ne razumeš dobro…); ne moreš sprobat,kaj se zgodi, če tvoj partner zboli, ne moreš sprobat, kako bo, ko bosta ostala sama…

    Razumljivo je, da te je strah. Ampak če ta strah pretopiš v nekaj pozitivnega (npr. “strah me je, kako bo po poroki, ampak sem pripravljena tudi po poroki delati na najinem odnosu”), bo strah kar naenkrat skopnel. No, vprašaj se pa tudi, od kje so korenine tega strahu: imaš morda slabo izkušnjo iz primarne družine? Se ti zdi, da se s fantom že zdaj ne pogovarjata kaj dosti? Se bojiš, da te fant jemlje za samoumevno? Kaj ti sporoča ta tvoj strah?

    Pa veliko veselja in malo strahu ti želim!

  5. Članek je ODLIČEN!!!!!!! Ona in on – sploh nimam kometarja. Take veze so brez veze. 🙂 Petra, pogovor, samo to. Mi2 nisva skupaj živela, hodila sva več kot 5 let, sva živela vzdržno in se suuuuuper razumeva, sva najboljša prijatelja, ful rada sva skupaj. Poročena sva 5 let. Kar pomeni, da sva skupaj že dobrih 10 let. In totalno mi je fajn, ko mi mož reče, da mu je najboljša stvar na svetu se z mano pogovarjat. A ni dobr? 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.