Moje roke

Foto: Shutterstock

Zadnje čase se sprašujem, komu pripadate, moje drage roke … Včasih ste bile bolj ko ne samo moje. Če se spominjam študentskih let, ste večino časa služile meni: mojim hobijem, mojemu študiju, pripravi mojih obrokov in urejanju mojega stanovanja. In dokler ste bile samo zame, se nisem zavedala, da mi boste nekoč tako pogosto uhajale.

Odkar sem v svoje naročje dobila dete, ste, moje drage roke, postale tudi njene. Kakšen dan ste je tako polne, da me že bolite. Na voljo ste ji, jo pestujete, nosite in negujete. In to počnete z veliko nežnostjo in veseljem. Kuhate ji in jo hranite večkrat na dan. Na voljo ste ji, da ji razkazujete svet in jo učite o vsem potrebnem. Neverjetno, kako je prihod otroka izuril tudi tebe, moja draga levica, da sedaj zmoreš zelo veliko. Sedaj me lahko tudi ti nahraniš, pospravljaš po stanovanju in celo obračaš palačinke. Postala si enakovredna svoji sestri desnici.

Večkrat čez dan postanete roke mojih bližnjih. Prosijo za pomoč in ve ste jim na razpolago. Pomagate jim kaj prinesti, očistiti, poprijeti za kakšno hišno opravilo ali dete. In greste, ker rok tolikokrat primanjkuje. To vem in zato vam to dovolim. Dvigniti zmorete več, kot ste doslej, premikate se hitreje. Tako zmorete vedno več. Neverjetne ste. Ob večerih, ko so vsi ostali udje že utrujeni in ko vas srce prosi, da prenehate, postorite še tisto zadnje, da ne bi bilo treba jutri.

Pride dan, ko se podate na pot tolažbe. Zmorete objeti, potolažiti, umiriti tiste moje dragocene ljudi, ki se ustavijo pri meni s težo in solzo, in ve zmorete dati tisto, po kar so prišli. Topel dotik in objem. Tako lahko v vas pustijo nekaj teže in gredo nekoliko lažje domov.

V nočeh, ko me prebudi materinsko uho, se sklenete za molitev k dobremu Bogu in na ustnice prikličete tisoč in eno prošnjo in zahvalo, ki se tekom dneva podijo po mojih mislih. Zdi se mi, da ima Bog ponoči več časa in bo zato uslišal več mojih molitev.

Vesela sem, da ste tudi roke mojega moža. Ga pobožate po napornem dnevu, mu skuhate kaj toplega in počijete v njegovih. Ja, tam zares počijete. Zdi se mi, da tja tudi sodite in čakate na snidenje. V njegovih rokah je ravno dovolj prostora za vas in vedno prehitro mine čas, ko se ponovno ločite.

In vsak dan sem vam neizmerno hvaležna, moje drage roke, ko za trenutek postanete spet samo moje. Uredite mi frizuro, umijete obraz in mi nadenete uhane – za lepši dan. Včasih mi celo prinesete knjigo, katere zgodba me že nekaj časa čaka in mi k ustnicam prinesete topel večerni čaj. Rada vas imam, moje drage roke, in vas ne zamenjam za nič na svetu. Imate dolg delavnik, vaše poslanstvo pa je zares plemenito.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Zavedam se, da moje roke niso “lepe”. So zgarane, prsti so boleči, členki zadebeljeni. Če samo pomislim, koliko strani so te roke pretipkale, koliko hlebcev kruha so zamesile, koliko posode so pomile, koliko cunj so obesile in zložile, kolikokrat so obrisale in umile otroške ritke, koliko plevela so porile…in še in še bi lahko naštela. Ne samo jaz, pač pa večina žensk, žen in mam.
    In na koncu lahko rečem samo: hvala Bogu, da še vedno zmorem. Čeprav ni vedno lahko.
    Naše roke so blagoslovljene, če opravljajo dobra dela.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja