Foto: Shutterstock
Imam tri otroke, stare med 2 in 6. Sem mama in nič materinskega mi ni tuje – ne od svetlih ne od temnih plati (OK, razen pubertetniških izpadov, ki pa me vsekakor še čakajo).
Ugotavljam pa, da na podlagi teh dejstev marsikdo misli, da mi je tuje prav vse ostalo. Seveda imam svoje delo, ampak poleg njega pa ne bi smela biti čisto nič drugega kot mama. In opažam, da kar nekaj žensk tako tudi funkcionira.
Sem mama. In še marsikaj zraven!
Ne razumite me narobe. Obožujem svoje otroke. Rada preživljam čas z njimi. Z vsakim posebej in z vsemi tremi skupaj.
Vendar potrebujem tudi čas zase. Vsak dan. Čas, ko sem samo jaz. Ko nisem mama. Ko nisem niti žena (čeprav obožujem tudi čas, ko sem lahko samo to). Ko nisem gospodinja. Ampak samo mlada punca, s svojimi interesi, zanimanji, prijatelji …
Želim vam, da »mama« ne postane vaša definicija, da ostane le ena vaših vlog.
Potrebujem ta čas, sicer postanem tečna, zagrenjena, otroke odrivam od sebe (dobesedno in figurativno), hitreje mi zrastejo čez glavo.
V trenutku, ko sem zanosila, sem se podala na pot materinstva, ki je brez dvoma pot nenehnega žrtvovanja, prilagajanja, podrejanja svojih potreb tujim. Toda nisem v hipu, ko sem postala mama, tudi prenehala obstajati kot individualna oseba. Še vedno sem ista mlada ženska, ki rada gleda filme, hlastno bere mladinske romane in obožuje Georga Ezro.
Za vsako mamo se najde nekaj
Vsem ženskam, ki rodijo in se naenkrat znajo pogovarjati samo še o otroku, ki jim povsem zapolni njihovo življenje, bi rada rekla, naj se ne pozabijo ukvarjati še s čim. Gotovo se najde nekaj, kar jo zanima ali veseli.
Naj berejo knjige med dojenjem. Naj si enkrat na teden vzamejo čas za kak tečaj ali vodeno športno vadbo. Ali poslušajo podkaste prek telefona. Naj ohranijo vsaj eno svojo aktivnost izpred poroda, ali pa se vržejo v karkoli novega, kar jih napolni, jim da občutek, da so še vedno svoje in one same.
Potrebno je malo logistike
Se sprašujete, v katerem delu dneva si predstavljam, da bi to počele? In vem, da so določena obdobja res izredno naporna, ko mama nima časa niti za tuširanje, kaj šele za sproščeno urico samo zase. A to bi moralo biti izredno stanje, ne pa mesece in mesece trajajoč, samoumeven vsakdan. Če si jutranji tip, si vzameš čas zase še preden se otroci zbudijo. Če si večerni, lahko kdaj malo potegneš po tem, ko otroci že pospijo. Če si doma, je lahko čas zate med opoldnaskim počitkom otrok. Če hodiš na delo, lahko napolniš baterije ali najdeš svoj mir med vožnjo tja in nazaj, ali pa takoj potem, še preden se vrneš domov. Gotovo ti bo mož z veseljem priskočil na pomoč in vsaj za nekaj časa prevzel otroke, da si boš lahko vzela nekaj časa samo zase. Potrebno je malo logistike, a je vredno.
Koliko časa potrebuješ zase, kdaj si ga vzameš in kaj v tem času počneš, je povsem tvoja stvar (imam prijateljico, ki je med porodniško šla delat izpit za motor, ker – zakaj pa ne?). Pri tem smo si vse ženske različne. Ampak pomembno je, da si ga. Pomembno je, da ne zanemariš svojih hrepenenj in želja.
Ker otroci bodo nekoč zrasli in nas, mam, ne bodo tako neskončno potrebovali in še malo kasneje bodo odšli po svoje. Če bomo vsa ta leta kot edino identiteto svojega življenja gojile materinstvo, bomo v tistem hipu ostale brez identitete.
Želim vam, da »mama« ne postane vaša definicija, da ostane le ena vaših vlog.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
