Mama za sodbo “Roe proti Wade”: Pomoč pri legalizaciji splava je bila največja napaka v mojem življenju

Vir: Wikimedia

Znamenita sodba “Roe proti Wade” je te dni v ospredju, saj ameriško vrhovno sodišče obravnava zakon zvezne države Misisipi, ki prepoveduje splav po 15. tednu nosečnosti, kar bo vplivalo na odločitev sodbe Roe proti Wade, zaradi katere je bilo širom ZDA splavljenih do danes milijone otrok.

“Jane Roe” – noseča v rokah za splav zagretih odvetnic

Ugotovila sem, da je bila pomoč pri legalizaciji splava največja napaka v mojem življenju. Od leta 1973 je bilo samo v Ameriki umorjenih več kot 50 milijonov dojenčkov.

Ženska pod psevdonimom “Jane Roe” je bila Norma McCorvey, mlada, neizobražena in revna ženska, ki bi naj bila leta 1969 posiljena in je želela narediti splav – ta pa je bil v Teksasu prepovedan, razen v redkih primerih, npr. v primeru, da bi bilo materino življenje ogroženo. Ker je Norma iskala načine po kakšni poti priti do splava, so jo napotili k dvema feminističnima odvetnicama Lindi Coffee in Sarah Weddington. Ti sta iskali prav takšno stranko, ki bi izpodbila teksaško zakonodajo o splavu. Spomladi leta 1970 sta v imenu Norme McCorvey (zaradi zaščite zasebnosti sta jo poimenovali “Jane Roe”) vložili tožbo na ameriškem zveznem sodišču proti lokalnemu okrožnemu tožilcu Henryju Wadeu, češ da so zakoni o splavu v Teksasu neustavni. Tričlanski senat ameriškega okrožnega sodišča je obravnavani primer odločil v korist McCorveyeve, država Teksas pa se je dalje pritožila na ameriško vrhovno sodišče. V času sojenja je Norma McCorvey rodila deklico in jo dala v posvojitev.

Vrhovno sodišče je 22. januarja 1973 končno odločilo, da je pravica ženske do zasebnosti glede njenega telesa po 14. ustavnem amandmaju pomembnejša od interesov zveznih držav za zaščito zdravja nosečnice in nerojenega otroka, vsaj do konca prvega trimesečja nosečnosti.

“To breme bom vzela s seboj v grob”

Čeprav je McCorveyeva kasneje delala kot aktivistka za splav, je sredi devetdesetih let dejala, da je začela razmišljati drugače. K temu naj bi botrovala skupina za življenje, po imenu Rešitev (Operation Rescue), ki se je preselila poleg klinike za splav, kjer je delala. Leta 2003 je Norma celo vložila zahtevo za ponovno odprtje primera Roe proti Wade, a je bila njena prošnja zavrnjena. Zamenjala je tudi vero ter postala evangeličanka in nato katoličanka.

Že pred tem je javnosti priznala, da ni bilo res, da bi bila posiljena, ampak da si je to zgodbo izmislila, da bi dobila več javne podpore.

“Vse je bila laž,” je leta 2013 še enkrat povedala v videu in dodala: “Ugotovila sem, da je bila pomoč pri legalizaciji splava največja napaka v mojem življenju. Od leta 1973 je bilo samo v Ameriki umorjenih več kot 50 milijonov dojenčkov. To breme bom vzela s seboj v grob.”

A dejstvo ostaja, da ženska, ki je sinonim za legalizacijo splava v Ameriki, ni nikoli naredila splava.

Norma McCorvey je umrla leta 2017. Pred smrtjo so z njo posneli dokumentarec, v katerem je razkrila še več podrobnosti iz svojega življenja, ki so nekatere dogodke boja za in proti splav postavile v povsem drugačno luč (denimo plačilo za njena pričevanja). Med drugim njena zgodba kaže tudi na težke družinske okoliščine in osebne težave; oče je družino zapustil, starša sta se ločila, mama je bila nasilna alkoholičarka, kot mladostnica je bila žrtev posilstva, njen mož je bil do nje nasilen, imela je težave z alkoholom in drogami, se vmes identificirala kot lezbijka (a nato zopet nič več) itd.

A dejstvo ostaja, da ženska, ki je sinonim za legalizacijo splava v Ameriki, ni nikoli naredila splava. Njena hči Shelley Thornton, ki se je imela pravico roditi, se je kot hči Norme McCorvey v javnosti izpostavila šele leta 2021. Norma McCorvey je pred Shelley imela še dve hčerki, obe je dala v posvojitev.