Malo rešitev, spet novo varčevanje pri družinah

Predlog novele ZUPJS večino težav in slabosti zakona pušča nerešenih, poleg tega pa prinaša nekaj novih poslabšanj za družine. Zato ga na kratko lahko ocenimo z oceno nezadostno.

Objavljamo prispevek Družinske pobude o predlaganih popravkih Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Popravke je predlagala ekipa ministrstva za družino, ki je sporni zakon pred dvema letoma tudi napisala.

Letos spomladi je Inštitut za socialno varstvo RS pripravil poročilo o učinkih t. i. nove socialne zakonodaje, ki jasno razkriva mnoge slabosti te zakonodaje in dokazuje, da je bila pripravljena slabo in nepremišljeno. Analizo te zakonodaje s poudarkom na njenem poseganju v družinsko politiko smo pripravili tudi v Družinski pobudi ter vladi in javnosti že v mesecu juniju poslali dokument z opozorili o največjih slabostih in anomalijah obravnavane zakonodaje ter predlogi za njeno izboljšanje.

Pri tem smo glede na napoved vlade, da bo zakonodajo popravljala v dveh korakih (najprej nujni popravki največjih slabosti, kasneje konceptualni in večji vsebinski popravki), predloge popravkov in izboljšav razdelili na nujne takojšnje popravki v delih, ki so možni z manjšimi posegi v zakon, ter predloge rešitev zgrešenosti koncepta ZUPJS.

Pristojno ministrstvo je med poletnimi dopusti v javno razpravo poslalo predlog novele ZUPJS, ki prinaša nekaj manjših pozitivnih popravkov, večino težav in slabosti zakona pa (vsaj z vidika njegovega delovanja na področju družinske politike) pušča nerešenih, poleg tega pa prinaša nekaj novih poslabšanj za družine. Zato ga na kratko lahko ocenimo z oceno nezadostno.

Pri predlogu novele ZUPJS bi radi opozorili predvsem na naslednje pomanjkljivosti:

• Čeprav nekoliko omili upoštevanje otroškega dodatka med dohodke za določanje upravičenosti do drugih pravic, ohranja strokovno nevzdržno, krivično in diskriminatorno ureditev vrstnega reda pravic, po katerem je državna štipendija, kljub temu da ima v družini povsem enako vlogo kot otroški dodatek, še vedno na zadnjem mestu in tako lahko dijak ali študent v družini ostane brez štipendije zaradi otroškega dodatka za mlajše otroke, kar je kot strokovno nevzdržno v svojem poročilu označil tudi ISVRS.
• Če se med dohodke ne všteva povečan del otroškega dodatka za enostarševske družine, se mora toliko bolj iz dohodkov izvzeti tudi povečan del otroškega dodatka za otroke, ki niso vključeni v vrtec, saj ima ta enako vlogo kot subvencija za znižanje plačila vrtca, ki se ne všteva med dohodke družine.
• Z izjemo upoštevanja stanovanjskih kreditov predlog v ničemer ne rešuje niti največjih anomalij pri upoštevanju premoženja (vozila, nepremičnina, v katerem družina živi, prihranki, …), ki bi jih lahko vsaj omilili že z razmeroma majhnimi posegi v zakon.
• Mladoletnim dijakom vrača le polovično državno štipendijo, hkrati pa jim jemlje celotno povečanje otroškega dodatka. Nekateri dijaki bodo s štipendijo res dobili nekoliko več kot danes s povišanim otroškim dodatkom, a še vedno precej manj kot pred uveljavitvijo zloglasnega Svetlikovega ZUPJS. Zaradi že omenjenega vrstnega reda pravic pa se bo marsikateremu dijaku lahko zgodilo, da bo izgubil povečan otroški dodatek, štipendije pa zaradi vštevanja otroškega dodatka med dohodke družine sploh ne bo dobil!?
• Zaradi vedno večje zakonodajne zmede ni jasno, do katerega zneska dohodka na družinskega člana dijak oziroma študent sploh lahko pridobi državno štipendijo.
• Brez utemeljitve dokončno in trajno ukinja splošno subvencijo šolske malice za učence in dijake.

Od pristojnega ministrstva pričakujemo, da bo navedene slabosti predloga zakona odpravilo in pri pripravi končnega predloga, upoštevalo tudi druge prej omenjene predloge, ki smo jih poslali že v mesecu juniju, a v zvezi s tem nismo prejeli nobenega odgovora. Pri tem upamo na možnost tvornega sodelovanja pri pripravi čim boljših rešitev.

Tomaž Merše, predsednik Družinska pobude