Kuhanje v dvojini

V Sloveniji imamo po novem kuharsko knjigo, ki je pravi slovenski unikum in pravzaprav neprevedljiva v druge jezike. Prevedli bi jo sicer lahko, vendar bi ob tem izgubili njeno bistvo – dvojino. Kuhinja v dvoje je namreč ustvarjena za dvojino in napisana v dvojini.

Kuharska knjiga Kuhinja v dvoje je simpatičen knjižni projekt mlade ekipe družinsko povezanih ustvarjalcev, od katerih se sicer nihče poklicno ne ukvarja s kuhanjem (pravnik, arhitekt, ekonomist, oblikovalka …). Trije bratje Jan, Andrej in Peter Valena, njihov bratranec Ožbej Peterle, Andrejevo dekle Anja Maležič in njen brat Matic so ekipa, ki je ustvarila prvo kuharsko knjigo na svetu v dvojini.

Vse skupaj se je začelo precej neambiciozno – leta 2011 so prijateljema za poročno darilo sami izdelali unikatno kuharsko knjigo za prve skupne začetke v kuhinji. Zaradi navdušenih odzivov ter spodbud prijateljev in družine pa se je porodila ideja, da vse skupaj razširijo in ponudijo svetu. Čeprav so nekje na poti ugotavljali, da priprava prave kuharske knjige le ni “mala malica”, pa imamo štiri leta kaseneje vendarle pred seboj končni izdelek, ki so ga izdali v samozaložbi: oblikovno zelo lično, vsebinsko raznovrstno, fotografsko dodelano in idejno svežo kuharsko knjigo za dva.

Vsi recepti v njej so pisani s količinami za dva in z navodili v dvojini: narežita, popražita, premešajta … Recepti ne zajemajo samo obvezne klasike domače kuhinje (porova juha, kolerabična juha, krompirjeva solata, pečen piščanec s krompirjem in zelenjavo, štrudelj, cmoki, prekmurska gibanica …), ampak širijo kulinarična obzorja tudi s priljubljenimi jedmi iz tujih kuhinj (kumarična raita, pad thai, porov quiche, piščančje tortilje, tabbouleh …) in izvirnimi kombinacijami (čokoladni mafini s hurškami in medom, pečene paprike s feto, bučna juha s kokosovim mlekom, zelenjavne palačinke, pomarančna solata s čebulo in olivami …).

Več o ozadju nastajanja knjige, v katero lahko pokukate na kuhinjavdvoje.si, kupiti pa jo je možno tudi na sedežu Zavoda Iskreni na Nazorjevi 1 v Ljubljani, sta nam razkrila Anja Maležič in Andrej Valena.

Glede na to, da se sicer poklicno ukvarjate s povsem drugimi stvarmi – ste vsi ustvarjalci knjige zelo navdušeni ljubiteljski kuharji?

Kulinarika celotni ekipi veliko pomeni. Od doma smo bili vajeni dobre in sveže hrane, večji del ekipe pa kuha že od osnovnošolskih časov dalje. Andrej, Jan, Ožbej in Peter so v študentskih časih občasno prirejali bogate večerje za prijatelje (s šestimi, sedmimi hodi), midva pa, odkar sva skupaj, kuhava v dvoje vsak dan. Vsi smo iz svojih družin vajeni tudi sesti k skupnemu obedu, zato je hrana oz. kuhanje vedno imela pomembno vlogo.

Od kod sploh ideja, da bi za poročno darilo ustvarili kuharsko knjigo?

Ker se nas večina amatersko ukvarja s fotografijo, smo pred leti bolj za hec kakšno jed tudi ‘pofotkali’. Ko sta se pred leti poročila dobra prijatelja, ki nista imela veliko izkušenj v kuhinji, saj sta študijska leta preživela v študentskih domovih, smo se odločili, da jima za poročno darilo pripravimo unikatno kuharsko knjigo, ki je bila osnova, na kateri smo gradili razširjeno kuharico.

Glede na obilico kuharskih knjig danes – v čem se vam je zdelo, da ste vi lahko drugačni, sveži?

Prva razlika, ki nas loči od trenutne ponudbe kuharskih knjig, je nagovor v dvojini. Naš slovenski jezik nam to tako lepo omogoča. Kuharica je v prvi vrsti namenjena parom, zato je večina sestavin navedenih za dva. Želeli smo izstopiti tudi s podobo knjige, katere velik del so celostranske fotografije za vsak recept, v današnjem času pa je tudi že skoraj redkost, da nova knjiga med kuharcami ni veganska, vegeterijanska, tako ali drugače dietna. Naš koncept zdrave prehrane je kuhanje doma.

Verjamete, da gre ljubezen res skozi želodec?

Na nek način gre. Če kuhaš z mislijo na ljubljeno osebo, je ta jed še drugače hranljiva oziroma, kot smo zapisali v uvodu knjige – takrat je kuhanje gotovo tiste vrste opravilo, o katerem Kahlil Gibran pravi, da je “ljubezen, ki postane vidna“. Nekaj čarobnega je v kuhanju z ljubeznijo.

Pa ni včasih skupno kuhanje tudi zahtevno, vir konfliktov, soočenje drugačnih navad od doma ipd.?

Kako že pravi tisti pregovor – “preveč kuharjev pokvari juho”. Vendar je tudi v kuhinji tako kot tudi sicer v odnosih, ključna je komunikacija in morda je kuhanje v dvoje ravno zato odlična priložnost za učenje sodelovanja. Glede drugačnih navad in konfliktov pa: pomembna je neka mera odprtosti za drugo, za novo.

Se vam zdi, da mladi (vaši kolegi) na splošno bolj malo kuhajo in niti ne znajo?

Tukaj se zdi, da so mladi razdeljeni na dva pola: po eni strani je danes zelo popularna „zdrava“ prehrana, veganstvo itd. in je verjetno kar nekaj mladih, ki na prehrano gledajo zelo zavestno in so zato tudi na kuharskem področju že dobro podkovani. Po drugi strani pa živimo v času hitre prehrane, „samo še pogrej me“ vnaprej pripravljenih jedi in mnogo mladih se s kuharijo sploh ne ukvarja. Jim je odveč, zdi se jim zakomplicirano, ko so pa študentski boni za prehrano tako priročni. Nam pa se zdi skrb za lastno prehrano osnovna in pomembna reč, ki bi se je moral vsak naučiti vsaj v osnovi. In prvi korak k zdravi prehrani je ta, da si začnemo kuhati sami doma (kuhati, ne pogrevati v mikrovalovki).

Kaj pa vedno večja priljubljenost kuharskih šovov, kuharskih blogov, “foodijev”? Čemu pripisujete to?

Kuharski blogi so res v precejšnjem porastu, v tujini so že zelo razširjeni, tudi pri nas jih je zadnja leta vse več, kar je super. Morda bodo prav ti prispevali k večji priljubljenosti kuhanja doma, ker se ljudje lažje poistovetijo z navdušenimi kuharji, ki delijo svoje ideje in recepte, kot z nekimi mojstri, ki iz kuhanja delajo šov. Kuharski šovi so pač točno to – šovi, zabava, to niso oddaje v stilu Julije Child, ki je ljudem jemala strah pred kuhanjem – kuharski šovi ga ljudem prej vzbudijo. Paradoks je, kot pravi ameriški novinar Michael Pollan, da v povprečju Američani dnevno porabijo več časa za gledanje kuharskih šovov kot za pripravo lastne hrane. In med temi šovi ni reklam za kuharske pripomočke, kot bi morda pričakovali, ampak za dostavo hrane na dom, za restavracije, itd. Torej njihov namen ni učenje kuhanja, ampak zabava, ki bo dvigovala gledanost. Priznam pa, da nisva pogledala niti ene epizode slovenske verzije Gostilna išče šefa, tako da ne bova sodila, kako je pri nas. Bi bilo pa zanimivo vedet, koliko dejansko inspirira ljudi, da tudi sami poprimejo za kuhalnico.

Razlog za porast kuharskih blogov je verjetno enak kot pri druge vrste blogih – bloganje na splošno je v porastu, deljenje svojega življenskega stila z drugimi preko bloga in socialnih omrežij je modno, tudi v Sloveniji, je pa tudi res, da se z ‘naredi sam’ trendom in z vse večjo ozaveščenostjo o bolj zdravem življenskem slogu, kamor sodita tudi kvalitetna prehrana in vrtičkanje, morda obračajo smernice tudi v prehranskih navadah. 

Je v knjigi veliko receptov vaših mam in babic? Ali gre bolj za lastne stvaritve?

Kar nekaj receptov v knjigi je iz družinskih zakladnic – to so recepti, ki jih kuhamo že leta, sčasoma pa smo nekaterim dodali še nekaj svojega pridiha. Veliko je tudi lastnih kreacij oziroma naših interpretacij jedi, ki so nas navdihnile – recepti tujih kuhinj že sodijo mednje. 

V knjigi je kar nekaj takšnih receptov iz azijske, sredozemske, orientalske kuhinje. Vas navdušuje mednarodna kuhinja? 

Želeli smo zajeti dovolj širok nabor jedi, da odgovarjajo različnim priložnostim in okusom – od nostalgično domačih, splošnih jedi, ki jih vsi poznamo, do mediteranskih in bolj eksotičnih – večinoma azijskih, ki ponujajo priložnost za nova raziskovanja. Zelo radi tudi potujemo in nas tuje kuhinje vedno navdušijo. Obožujemo začimbe in bogato harmonijo okusov. Ker si doma velikokrat kuhamo takšne eksotične recepte (še posebej pri srcu so nam indijska, jugovzhodno-azijska in kuhinja bližnjega vzhoda), smo jih vključili tudi v knjigo. Mogoče je eden izmed razlogov tudi ta, da so bratje Valena odraščali trojezično (kot otroci slovenske matere in slovensko-češkega očeta, ki so živeli v Nemčiji), tudi od tod sigurno mednarodni vpliv. 

Katero jed ste morali za pripravo knjige pripraviti (naj)večkrat?

Haha, to bo pa verjetno sladoled! Andrej je želel najti recept za okusen in kremni sladoled, ki bi ga lahko vsakdo pripravil doma brez aparata za pripravo sladoleda. In mu je uspelo! Kolikokrat sva ga ponovila, ne vem več, sva vmes nehala šteti. Se pa spomnim teh dni – sladoled sva imela praktično za zajtrk, kosilo in večerjo. Pa še za posladek! Verjemite, da sva ga bila že kar malo naveličana!

Katere jedi v knjigi pa so vam najljubše?

Uf, težko je izbrati najljubšo … oziroma nemogoče! Če bi že morala izbrati, pa bi bile nekje med trenutno najbolj priljubljenimi verjetno kokosova juha, koromačeva solata, pečene paprike, raita, hummus, quiche in pite …

Za pokušino pa še recept iz knjige Kuhinja v dvoje:

Tabbouleh

Solata, ki izhaja iz sirijskih in libanonskih hribov, se tradicionalno pripravlja z bulgurjem, v zahodnem svetu pa je postala priljubljena predvsem v različici s kuskusom. Prija še posebej v vročih dneh, saj dajo zelišča, paradižnik in limona tej solati ravno pravšnjo mero svežine, sočnosti in eksotičnega pridiha.

za 2 osebi:

• 125 g polnozrnatega kuskusa
• 1 šopek peteršilja
• ½ šopka sveže mete
• 3 paradižniki
• 1 rdeča čebula
• 1 mlada čebula
• 3 žlice oljčnega olja
• 3 žlice limoninega soka
• ½ žličke cimeta
• ½ žličke sladke paprike v prahu
• ½ žličke orientalske kumine
• sol, poper
• nekaj češnjevih paradižnikov za okras

1 Priprava kuskusa je za tabbouleh malo drugačna od običajne – stresita ga v plitko posodo in dodajta toliko mlačne vode, da bodo vsa zrna pokrita. Pustita stati kakšnih 20 minut, premešajta in pustita še 5 do 10 minut.

2 Medtem operita in otresita peteršilj in meto ter ju nasekljajta čim bolj na drobno. Enako naredita s čebulo. Mlado čebulo narežita na tanke kolobarčke, paradižnike pa na majhne kocke.

3 Narezane sestavine primešajta kuskusu in prilijta oljčno olje in limonin sok ter začinita s soljo, poprom in ostalimi začimbami. Vse skupaj dobro premešajta in okrasita z narezanimi češnjevimi paradižniki.

Poigrajta se tudi z drugimi začimbami – npr. mleti ingver, piment, muškatni orešček, koriander, klinčki, … možnosti za raziskovanje je veliko. 

Če vama je všeč bolj suh tabbouleh, lahko paradižnikom odstranita semenski del in narežeta le meso paradižnika.

Zraven tabbouleha se odlično priležejo kumarična raita in pečene paprike (prav tako recepta iz knjige Kuhinja v dvoje).

Knjigo Kuhinja v dvoje lahko kupite tudi v naši spletni trgovini ali v prodajalni Iskreni na Nazorjevi ulici 1 v Ljubljani. 

Foto: M. M. in J. V., iz knjige Kuhinja v dvoje