Ko se rodi mama

Foto: Canva

Verjetno ni večje spremembe v življenju ženske, kot je tista, ko prvič postane mama. Obenem pa verjetno ni lepše ženske kot je tista, ki se svojemu materinstvu preda v taki polnosti, da začuti vso ljubezen in bolečino materinstva obenem ter se s tem prepusti spremembam, ki jo vodijo v novo življenje.

Čudež življenja, a tudi sprememba

Sprememba telesa, ki kar naenkrat ni več le njeno. Sprememba ritma dneva in časa, ki ga po novem v največji meri namenja svojemu detecu. Spremembe v partnerskem odnosu, kjer primanjkuje časa le za vaju, obenem pa prihaja do nesoglasij, utrujenosti in srčne želje obeh, da bi delala v največje dobro otroka in sebe. Sprememba vrednot in občutka smisla. Največja sprememba pa je tista v srcu. 

Mame prehod v materinstvo različno doživljajo – ni ene prave poti in ni “prav in narobe”. Je le pot, na kateri vsaka sama lahko najbolj zraste.

Preko nosečnosti se ženska sooča s spremembami svojega telesa, ki ni več le njeno in nad katerim nima več popolnega nadzora. Čudež življenja, ki se v njej dogaja, jo dela lepo in sveto obenem. Še danes težko razumem, kako je lahko tako do potankosti naštudirano spočetje in razvoj dojenčka v trebuhu; kako do potankosti se žensko telo prilagodi, ko se že preko nosečnosti nesebično predaja otroku, četudi mora sebi odvzeti.

Občutki, sramu, da ni dovolj dobra mama, ker otroka ne zna pomiriti. Občutki nesposobnosti, ker dojenje ne steče. Občutki jeze, ker partner lahko spi, ona pa ne … Občutki strahu, ali delata prav …
Nosečnica čaka na porod in ne ve kaj pričakovati. Ne ve še, kako globoka in močna izkušnja je pred njo. Izkušnja, ki je namenjena temu, da jo opolnomoči, poglobi njeno razumevanje življenja, ki jo čaka. Izkušnja, iz katere bo črpala moč v vseh preizkušnjah materinstva. Preizkušnja, ali bo znala poskrbeti zase – se zmore obdati z ljudmi, ki bodo zanjo poskrbeli tako kot bo potrebovala in verjeli v modrost rojevanja, zapisano v njej? A četudi je porodna izkušnja ženske težka in se nenačrtovano obrne v neželeno smer, je izkušnja, ki jo lahko vzame za lastno rast in ji pomaga spoznati še globlje delčke sebe. Je izkušnja, preko katere lahko zdravi najgloblje rane.

Dete, ki svet obrne na glavo

Prvi stik z novorojenčkom. Tako čisto, nežno bitje, a obenem tako močno, da obrne cel svet na glavo. Kako je to mogoče? Kako lahko najmanjši med nami tako zelo spremenijo svet? Prvi dnevi in novo življenje – kar naenkrat se vsi dnevi nosečniških tegob, čakanja na dan D in porodne bolečine zabrišejo, nanje pa spominja le še čudno velik, a povešen trebuh, dodatni kilogrami s strijami in krčne žile. 

Vzpostavljanje stika z dojenčkom, učenje dojenja. Strahovi, ali bo znala poskrbeti za to nebogljeno bitje. Prvo leto je nedvomno eno izmed najbolj zanimivih obdobij ženske in spomin nanj prenekateri ženski prinese kurjo polt. Intenziteta tega obdobja in moč vseh sprememb materi na trenutke daje občutek, da izgublja tla pod nogami.

Materi se prebuja paleta občutij, ki jih lahko le začuti. Lahko se prebudijo občutki nemoči ob jokajočem dojenčku, ki ga ne more pomiriti. Občutki, sramu, da ni dovolj dobra mama, ker otroka ne zna pomiriti. Občutki nesposobnosti, ker dojenje ne steče. Občutki jeze, ker partner lahko spi, ona pa ne … in ker se njegovo življenje ni spremenilo pol toliko kot njeno (pa čeprav se nedvomno je!!). Občutki strahu, ali delata prav … in občutki neizmerne sreče in ponosa, ko se otrok prvič zasmeje; prvič obrne; ko začne spremljati svet okrog sebe in čebljati; ko skobaca; ko shodi, in se celi družini odpre nova, še nepoznana dimenzija sveta, samostojnosti in izkušenj. Občutki, ko mama dobiva občutek, da dobiva sebe nazaj – svoje telo, svojo razsodnost. Hormoni se počasi umirjajo, otrok je vedno bolj odprt v svet in postopno dela korake (ali kobacaje) stran od mamice. 

Občutki nemoči, strah in bolečina so nekaj normalnega

​Normalno je, da je intenzivno. Normalno je, da je mamo te intenzivnosti in občutij, ki jo preplavljajo, strah. Normalno je, da se včasih zjoka od občutka nemoči. Normalno je, da hrepeni po življenju, kakršnega je imela prej, pa čeprav ima dete najraje na svetu in je zanj hvaležna s celim srcem. Prav je, da v tem času mama poskrbi tudi zase – in da drugi skrbijo zanjo. Včasih je v časovni stiski in novorojenčkovi odvisnosti od mame največ, kar drugi lahko naredijo zanjo to, da ji skuhajo kosilo, pospravijo perilo in iskreno vprašajo, kako je. Rama, na kateri se lahko zjoka in si obenem nabere novih močiali pa le nasmeh hvaležnosti za novo izkušnjo je pogosto največja podpora, saj ji sporoča, da ni sama.

Nikakor ne drži, da je tista mati, ki težkih občutij ne čuti, boljša mati – ravno s tem, ko si dovoli čutiti tudi vse neprijetno, namreč najbolj zraste. Pred njo je le pot življenja, kjer bo spoznavala sebe, svojega otroka in svojega partnerja. Pot, ki jo vabi, da se ji prepusti, saj bo poglobila njen odnos do duhovnosti in sveta na sploh.

Šola z vedno novimi izzivi

Res je, da ženska začne postajati mati že s samo odločitvijo za otroka – ko skrbi za svoje telo, zdravo je in se giba. Res je, da je ženska mati že, ko je noseča, saj že takrat svojemu otroku nudi varen pristan. Res pa je tudi, da ne glede na to, da je že mati, se materinstva še uči. Učenje pa – kot vemo – že v osnovi zahteva vzpone in padce.

Materinstvo je šola, na katero se ženska ne more dovolj pripraviti, ker ima vedno nove izzive. Edina stalnica v tem programu pa so spremembe, učenje in prepuščanje. Mama ima vedno možnosti popravnih izpitov. Življenje ni nikoli imelo načrta, da bi ustvarilo popolne matere, saj so napake del našega razvoja. Že od nekdaj je bilo dovolj, da je mama – in vedno je prostor zanjo, da je pristna, resnična, surova, globoka, čuteča, intenzivna, boleča, trmasta in tečna. Vedno!

Mama, zapomni si – vse mine. Minejo pleničke, mine jok; minejo neprespane noči. Kar pa ostane za vedno, pa je tvoja silna ljubezen – nikoli več ne boš ista, vendar boš le vedno globlja, lepša, močnejša. Sprememba, ki se ti je zgodila je tista v srcu – in ta ostane za zmeraj.

Manca Sever Žumer je diplomirana vzgojiteljica, študentka zakonskih in družinskih študij.