Ko malček odkrije vodo

Vir: Pixabay

Gotovo ste imeli priložnost opaziti, da malček med 14. in 16. mesecem starosti pride v obdobje, ko si želi biti konstantno ob in v vodi.

S celim telesom in razumom je zatopljen v delo z vodo. Preizkuša vse mogoče in nemogoče načine kako voda teče, šprica, se polije, se z njo umiva, pod njo pere stvari.

Za starše, ki vemo, kdaj in zakaj se voda uporablja, je to večinoma frustracija in razlog za nezadovoljstvo. V nas se sproži veliko razlogov za slabo voljo ali negodovanje, saj bo malčka potrebno preobleči, cela kopalnica, kuhinja, hodnik bodo mokri, lahko se prehladi, porabil bo veliko pitne vode, mogoče je voda umazana in ni primerna za igranje, stvari se ob stiku z vodo uničijo …

V kolikor pa se uspemo umiriti in se vživeti v tega malčka, lahko spoznamo pozitivne učinke tako zanj kot za nas oziroma naše stanovanje.

Voda – vir koncentracije

Marija Montessori je vodo poimenovala vir koncentracije. Otrok lahko ob delu z vodo zelo dolgo vztraja in samo želimo si, da bi ta otrok enkrat tako dolgo in zavzeto vztrajal tudi pri reševanju matematične naloge ali pri učenju tujega jezika ali pri reševanju konfliktov. Zato je še kako pomembno, da otroku omogočimo res veliko dela z vodo.

Naš izziv mora biti morebiti nekonstruktivno dejavnost spremeniti v konstruktivno in neškodljivo za otroka ter okolico. Pri tem moramo biti seveda potrpežljivi in vztrajni. Otrok preprosto mora v začetku dolgo vaditi in biti navdušen nad tem, kako iz pipe kar naenkrat priteče voda. Gotovo bo pipo odprl znova in znova, če mu jo vedno znova zapremo. Vsako dejavnost namreč opravi več kot 20-krat, da se lahko v njej umiri.

Ob tem delu se mu povezujejo možganske sinapse, kar bi lahko približno opisali z naslednjim monologom: »Kako mi je to uspelo? Kako voda močno teče? Kaj pa če dam na pipo svojo roko ali voda še vedno teče? O, da, teče in sedaj teče gor. Kaj pa je to pod mojimi nogami? Kaj pa če pipo potisnem na drugo stran? O, sedaj pa je voda vroča. Av! …«

Lahko si mislite, da je naša kopalnica te mesece res čista in praktično nimamo prahu nikjer, saj jo je potrebno vsaj enkrat na dan temeljito pobrisati. Ob brisanju seveda konstantno vabim malčka k sodelovanju, a trenutno še ni pokazal pretiranega navdušenja.

Za odkrivanjem pride pranje …

Če imate vztrajnega malčka z močno voljo, bo to obdobje gotovo trajalo vsaj kakšen mesec, potem pa sledi pranje stvari. Pri nas je sine en dan opral vrečko ovsenih kosmičev, ki so bili ravno na polici, ki jo je dosegel. Še dobro, da imam svoj čut naravnan na konstantno prisluškovanje, ali se je pipa odprla in ali mi kaj v kuhinji manjka.

To njegovo dejanje je bila krasna iztočna točka za peko ovsenih piškotov, saj tako velike količine kosmičev pač ne moremo pojesti naenkrat. Pri peki je rad sodeloval. Lahko je zmečkal banane in jih z veseljem preizkušal. Sledilo je sekljanje lešnikov in ni ga boljšega kot brnenje stroja. Ko sva k banani in lešnikom dodala še ovsene kosmiče, je pojedel toliko, da je bila to kar njegova malica.

… in za pranjem prelivanje

Pranju pa sledi prelivanje. Vztrajno mu pripravljam dejavnost prelivanja vode iz enega vrčka v drugega, a v prostoru je toliko še zanimivejših predmetov, v katere se lahko natoči voda, npr. kozarec, vaza, skodelica od mleka, posodica od dojenčka, tulec od toaletnega papirja, kahlica, koš za perilo … Večja je stvar, zanimivejša je, saj lahko iz nje izlije več vode.

Z namenom, da lahko to prelivanje nemoteno izpopolni, mu večkrat pripravimo kopanje v kopalni kadi in v njej ima eno dejavnost naenkrat: ali prelivanje iz lončka v lonček ali ožemanje gobice ali stiskanje »šprickotov« (gumijastih igračk, ki se napolnijo z vodo, nato pa jo iztisnemo) ali samo čofotanje. Seveda ima slednje svoje omejitve, saj pri čofotanju vse odteka tudi izven kadi.

Ko začutim, da tega škropljenja ne zmorem več, mirno to tudi povem in malčka spodbudim, da se od dejavnosti poslovi. Pri tem je res pomembno, da se ne jezimo na otroka, ki samo raziskuje dejavnosti z vodo in ne dela z namenom, da bi zmočil kopalnico. Hkrati pa je naša odgovornost, da otroku povemo, katera dejanja so zaželena in katera ne in to lahko storimo mirno.