Kar mi mama ni povedala …

Vir: Shutterstock

Britanska mama, Glynis Kozma, razmišlja o tem, kaj bi si želela slišati od svoje mame, pa tega ni. In kaj je tisto, kar bi rada sama povedala svoji hčerki … Morda pa v njenih mislih najde kdo tudi nekaj svojega.

Želim si, da bi mi moja mama povedala, da je naredila tudi napake. Se zanje opravičila in povedala, da je dala najboljše, kar je lahko.Ko sem odraščala, sem pogrešala, da bi mi mama povedala, kako lahko postanem to, kar si želim. Če si to zares želim. Rada bi hodila po poti, na kateri si kot cilj postaviš svoje najlepše sanje. Namesto tega so me naučili, da je potrebno z življenjem in delom ravnati previdno.

Želim si tudi, da bi mi drugače spregovorili o spolnosti. Mi jo predstavili kot nekaj lepega in veličastnega. Njene besede sem razumela kot moralizirajoče opozarjanje. Kako je pomembno le, da »počakam do poroke«. Ni mi pa povedala, zakaj. Ni mi povedala, da je za tem nekaj globljega od moralnega nauka.

Dovolj dobra, ne popolna mama

Danes, ko se tudi sama trudim biti dovolj dobra mama, se zavedam, da biti starš sploh ni tako preprosto. Je pa lepo. Da so dovoljene napake, ki se na koncu obrnejo tudi v dobro.

Tudi sama se še vedno učim, kaj naj povem svoji hčeri. Ena od mojih prijateljic mi je zaupala: »Vse 18–letne hčerke morajo slišati, da so čudovite! Ker resnično so! Tudi sama bi si želela, da bi mi mama povedala, kako lepe noge imam. Ker tega takrat nisem vedela. Naše hčerke morajo slišati, da imajo lepo kožo, čudovito postavo in prekrasen obraz.«

Biti starš sploh ni tako preprosto. Je pa lepo.Svoji hčeri bi rada povedala tudi, naj se ji ne mudi odrasti. Zlasti naj ne hiti z vstopom v partnersko zvezo, saj ta vedno zahteva določeno zrelost in odgovornost. Naj v tem času raje dela na sebi, da bo potem, v odnosu, lahko bolj pristna. Naj počaka na pravega moškega, ki jo bo poiskal. Le oči naj ima odprte. Nikakor pa naj ne sprejme nekoga samo zato, ker so vse njene prijateljice že v zvezi.

Sporočila bi ji rada, da lahko premika meje, tvega svoje sanje in vsak dan živi polno. To, da sem od nje precej let starejša še ne pomeni, da vem, kaj je zanjo najboljše. Nasprotno. Vedno bolj spoznavam, kako malo vem. Ko sem imela 20 let, sem svet videla v dveh barvah – beli in črni. Danes vidim tudi vmesne odtenke.

Povedala ji bom, da bom vedno ob njej. Rada bi jo obvarovala vseh padcev v življenju, a kaj, ko to ni v moji moči. Nekatere mora doživeti sama. Edino tako se bo naučila pravilno odločati. Vedno ji lahko povem, kako sem sama doživljala stvari, ko sem bila v njenih letih, kako jih vidim sedaj, vem pa, da moja spoznanja niso njena. Ker ona ni to, kar sem jaz. Zato ji želim, da bi si zaupala in verjela v svoje lastne odločitve.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja