Kako vzgajati otroka, da bo znal misliti s svojo glavo

Foto: Canva

Neodvisno in kritično razmišljanje je zahtevno. Veliko lažje je sprejeti to, kar pove nekdo drug, kot pa se ustaviti, premisliti in pogledati širšo sliko.

Zato danes prepogosto vidimo, da ljudje ne presojajo bistva, ampak brez večjega premisleka sprejmejo razlago, ki jim jo ponudijo drugi, tudi kadar je v nasprotju z njihovimi vrednotami.

Za svoje otroke pa si želimo nekaj drugega. Želimo si, da bi bili samostojni in sposobni lastne presoje, da bi imeli hrbtenico.  Ne želimo si, da bi naš otrok izvedel, da Sandi od mlajših pobira 10 % njihove žepnine, potem pa se strinjal, ko so mu to povedali drugi, da težava ni v Sandiju, ampak v tistem, ki je na to opozoril.

Ali pa tudi?

Naravno nagnjenje k sledenju

Raziskava, v kateri je sodelovalo 150 ljudi, je udeležence postavila pred zanimivo moralno dilemo: nekdo oropa banko, nato pa ukradeni denar podari sirotišnici v stiski. Bi v takem primeru poklicali policijo ali bi pustili, da sirotišnica denar obdrži?

Pri tem pa je raziskava vsebovala pomemben zasuk. Polovici udeležencev so povedali, da je večina drugih odgovorila, da bi poklicali policijo. Drugi polovici pa so rekli, da večina policije ne bi poklicala.

Rezultat je bil pomenljiv: ljudje so se v veliki večini odločili tako, kot so verjeli, da so se odločili tudi drugi.

Raziskava je tako pokazala nekaj, kar v resnici že dobro vemo, ljudje smo močno nagnjeni k temu, da sledimo množici, namesto da bi razmišljali kritično in samostojno.

Če želimo, da naši otroci razmišljajo s svojo glavo, moramo to najprej živeti sami. Ne moremo jih učiti poguma, samostojnosti in kritične presoje, če sami slepo sprejemamo vse, kar nam servirajo okolica, mediji ali prevladujoče mnenje.

Zakaj je pomembno, da otroke spodbujamo k svobodomiselnosti?

Šola otroke pogosto uči predvsem pravilnih odgovorov, redkeje pa tega, kako razmišljati s svojo glavo. Tudi mediji in družbena omrežja nam hitro ponudijo, kaj naj mislimo. Različne interesne skupine se bojujejo zato, da bi pritegnile našo pozornost, vplivale na naše poglede in usmerjale naše odločitve. Vse se nam predstavljajo kot kritične in objektivne.

Prav zato je toliko pomembneje, da otroci razvijajo samostojno in kritično mišljenje. To jim pomaga, da ne sledijo slepo množici, ampak znajo postavljati vprašanja, presojati različne poglede in iskati dobre rešitve. Svobodno razmišljanje krepi tudi njihovo samozavest, občutek odgovornosti in sposobnost, da se odločajo v skladu s svojimi vrednotami.

Kot starši imamo pri tem pomembno nalogo: vzgajati otroke, ki bodo radovedni, odprti in sposobni misliti s svojo glavo.

Ljudje smo močno nagnjeni k temu, da sledimo množici, namesto da bi razmišljali kritično in samostojno.

Nekaj preprostih korakov, kako lahko otroku pomagamo, da razvija kritično mišljenje

1. Bodimo zgled
Če želimo, da naši otroci razmišljajo s svojo glavo, moramo to najprej živeti sami. Ne moremo jih učiti poguma, samostojnosti in kritične presoje, če sami slepo sprejemamo vse, kar nam servirajo okolica, mediji ali prevladujoče mnenje. Tudi odrasli moramo negovati svojo notranjo svobodo, si upati dvomiti, preverjati, premisliti in včasih stopiti proti toku. Otroci se največ naučijo prav iz tega, kar vidijo pri nas.

2. Dajmo jim priložnost za lastne odločitve
Otrok se samostojnega razmišljanja ne nauči iz pridig, ampak iz izkušenj. Ko mu glede na starost pustimo, da kaj izbere, presodi in tudi nosi posledice svojih odločitev, krepi notranjo gotovost in občutek odgovornosti.

3. Otroku pokažimo, da so napake del poti
Če se otrok boji napak, bo raje sledil drugim, kot da bi si upal misliti po svoje. Zato je pomembno, da ob neuspehu ne dobi občutka, da je razočaral, ampak da se tudi iz padcev lahko veliko nauči.

4. Spodbujajmo njegovo radovednost
Otroci rastejo, ko smejo spraševati, raziskovati in iskati odgovore. Ni treba, da jim vedno vse razložimo takoj. Včasih je dovolj, da jih vprašamo: Kaj pa ti misliš?

5. Dovolimo vprašanja in dvom
Dom naj bo kraj, kjer otrok sme povedati, da česa ne razume, da se s čim ne strinja ali da ga nekaj bega. Tako se uči, da vprašanja niso znak neposlušnosti, ampak zrelosti.

6. Učimo jih, da spoštovanje ne pomeni slepe poslušnosti
Otrok naj spoštuje odrasle in avtoriteto, a hkrati razume, da je prav vprašati, kadar se mu nekaj ne zdi prav. Pomembno je, da zna poslušati tudi svoj notranji občutek.

7. Navajajmo jih na poslušanje drugih
Svobodno razmišljanje ne pomeni le, da zna otrok povedati svoje mnenje, ampak tudi to, da zna slišati drugega. Ko sliši različne poglede, lažje oblikuje svojega.

Pomembno je, da vzgajamo otroke, ki bodo znali misliti s svojo glavo, presojati stvari mirno in trezno ter ne nasedati vsaki všečni retoriki. Če tega nismo znali dovolj dobro prenesti naprej doslej, je toliko bolj pomembno, da začnemo zdaj. Morda bo prav od tega odvisno, kako svetla bo prihodnost naših otrok in naše celotne države.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SKLENI NAROČNINO že od 5,75 € / mesec