Kako so preprosti večerni obroki spremenili vzdušje za mizo

Vir: Shutterstock

O, predragoceni čas večernih obrokov – utrujenost prisotnih, naveličanost dneva, zmrdovanje nad hrano. Trgovina v bližini pa se zapre minuto, preden ugotovimo, da nam kakšna sestavina manjka.

Pred meseci pa se je zgodilo nekaj, zaradi česar se mi je »posvetilo«. Na potek družinskega večernega obroka imam velik vpliv!

Bil je eden »tistih« večerov …

Ko sem navdušena odkrila »novo« žitarico in jo servirala z zelenjavo, so bili odzivi izjemno spodbudni. Vsi so sedeli na razdalji dobre pol metra od svojega krožnika in se z vilicami tako previdno dotikali »tistega« na krožniku, kot bi se bali, da bo iz kupa skočilo kaj živega. »Poskusite,« sem jih spodbujala. »Ne diši dobro,« in: »Ne izgleda dobro,« so odgovarjali.

In potem je sledil najpogumnejši komentar: »Nona kuha bolje.«

O, kakšen udarec. Še poskusil ni, pa že sodi. »Katera nona?« sem ga skozi priprte oči in ustnice izzvala, če si upa odgovoriti. O, da ne bi.

»Obe,« je skomignil z rameni in odgovoril brez kančka sočutja.

Načrt: Poenostaviti večerje

Če pustim ob strani svojo užaljenost, iz katere se je mož norčeval še ves večer, sem tistega večera opazila in sklenila nekaj stvari, ki od takrat bistveno vplivajo na naše vzdušje za mizo.

Dlje časa kot večerjo pripravljam, slabše je. Zato sem pripravila seznam jedi, ki se pripravijo hitro, ki so primerne za večerjo in ki jih vsi jedo.

Dlje časa kot večerjo pripravljam, slabše je. Iz več razlogov. Ker manj časa na ta račun preživim z družino in sem posledično sitna. Ker me vmes vsak vsaj osemkrat vpraša, kdaj bo večerja in sem posledično sitna. Ker se po tem utrujena sesedem za mizo in sem posledično – sitna. In ker je velika verjetnost, da bodo dlje časa pripravljajoč obrok vsi po vrsti skritizirali in zavrnili in sem potem – no, sitna. In to ni dobro vplivalo na potek večera.

Zato sem pripravila seznam jedi, ki se pripravijo hitro, ki so primerne za večerjo in ki jih vsi jedo (to slednje je seveda odvisno tudi od trenutnega navdiha jedca). Tako imamo sedaj za večerje gres, polento z jogurtom, mlečni riž z rozinami, jajca na vse načine, toast z vsemi možnimi nadevi in podobno. Na sredini mize pa je vedno krožnik sadja ali zelenjave.

Za vsak primer pa imamo vedno na zalogi plan B. Za takrat, ko pridemo domov pozno. Za takrat, ko res ne gre drugače. Imenuje se: Čokolino. Vse jih osreči.

Mir namesto enih in istih razprav

Res je sicer, da si takšne »hitre« večerje lahko privoščimo, ker imamo že kosilo, ki vsebuje vse, kar naj bi topel obrok vseboval. In v času kosila sem še popolnoma pri močeh in na volji za vse vrste komentarjev in pregovarjanja.

Spremembe pri naših večerjah pa so nadvse dobrodošle.

Ker na večerjo nihče ne čaka, saj je na mizi prej, kot so vsi v pižamah. Za mizo ni prepirov okoli tega, da nekdo nečesa ne je (in da ne bo niti poskusil!). Tako ni toliko pomembno to, kaj je na mizi, kot to, kdo sedi za mizo. In namesto prerekanja okoli hrane v miru zmolimo, se pogovarjamo o nas, o našem dnevu, o naših načrtih. In velikokrat kar obsedimo še dolgo po tem, ko so krožniki že prazni. Ali jih samo nadomestimo s kakšno igro. Posebej v tem sproščenem poletnem času.