Kako otroku v stiski pomagati z zgodbo

Foto: Shutterstock

Otroci so, enako kot odrasli, izpostavljeni različnim življenjskim preizkušnjam. A so za razliko od nas odraslih v takšnih situacijah neskončno ranljivejši in bolj dojemljivi za odzive drugih, saj razpolagajo z manj informacijami in izkušnjami, so manj kritični in manj zreli na psihosocialnem področju, veliko težje ubesedijo svoje čutenje … Ko se otrok ali družina sooči z neko težko situacijo, je pri premagovanju težav lahko v veliko pomoč tudi kakovostna zgodba.

Kakšna je vloga kakovostne zgodbe ob preizkušnjah?

Zgodbe so otroku pomembno vodilo na poti skozi življenje, saj z njimi med drugim vplivamo na razvoj in bogatenje domišljije, doživljanja sveta, intelektualnih sposobnosti, radovednosti, občutka za moralne vrednote, koncentracije in spomina, ustvarjalnih sposobnosti, socializacije. Ob soočanju z različnimi preizkušnjami pa lahko ponudijo še bistveno več.

Zgodba lahko na bralca deluje preventivno. Različne (tudi temne) teme, ki so glavna nit posameznih slikanic ali knjig, med drugim pomagajo otroku s seznanitvijo določenega problema ter ga poskušajo obvarovati pred njim; preprečujejo posamezna negativna vedenja oz. odzive, senzibilizirajo, pojasnjujejo … Pravljice in zgodbe, ki obravnavajo otrokove psihološke stiske, probleme, krize, stres pa so lahko tudi terapevtski pripomoček, saj otroku pomagajo pri iskanju odgovorov na vprašanja o sebi in o svetu.

Skupno prebiranje zgodb in pravljic ni zgolj kvalitetno preživet skupni čas, temveč tudi čas, ki odpira naša srca, da lahko predvsem otroci začutijo mir, varnost, pripadnost.

Pravljica že sama po sebi vabi k skupnemu branju

Skupno prebiranje zgodb in pravljic ni zgolj kvalitetno preživet skupni čas, temveč tudi čas, ki odpira naša srca, da lahko predvsem otroci začutijo mir, varnost, pripadnost. Kvalitetna pravljica (še posebej ljudska) nagovarja tako malčka kot najstnika, pa tudi nas odrasle: vsakega na svoj način. Ob vsakokratnem prebiranju zgodb se namreč odvija proces identifikacije, ki tako otroku kot tudi odraslemu omogoča, da se vživi v dogajanje. Posamezni junaki bralca vodijo do vrste življenjskih spoznanj, v miselno podoživljanje nekaterih (problematičnih) situacij, posledično pa do jasnejše slike in razumevanja lastnih čustev in občutij sočloveka. Ob branju tako mlajši kot tudi starejši bralci doživljamo, kar smo doživeli v realnem svetu, s pomočjo junakov opazujemo sebe, vanje pa projiciramo svoje želje, jih obsodimo in kaznujemo namesto sebe, ali pa so nam književni junaki v pomoč pri soočanju z realnostjo.

Dobre zgodbe nas tudi vabijo in spodbujajo, da si po branju vzamemo čas in drug drugemu pripovedujemo, kako smo prebrano vsebino doživeli. Tako se učimo poslušati drug drugega, odrasli pa tudi potrjevati mnenja oz. čutenja otrok. Včasih prebrana vsebina kar sama po sebi vabi v likovno upodobitev ali v pripravo družinskega gledališča. Na ta način lahko odrasli dobimo še jasnejše sporočilo o otrokovem svetu: kaj se v njem dogaja, kje se nahaja njegovo srce, kaj ga teži … Če se je čez dan na primer zelo upiral, pa ni znal povedati, kaj je razlog tega upora, lahko zgodba otroka tako nagovori, da odrasli iz njegovih besed razberemo, kaj ga teži in mu posledično tudi lažje pomagamo.

Posamezni junaki bralca vodijo do vrste življenjskih spoznanj, v miselno podoživljanje nekaterih (problematičnih) situacij, posledično pa do jasnejše slike in razumevanja lastnih čustev in občutij sočloveka.

Kako izbrati pravo slikanico, pravljico, zgodbo?

Na knjižnih policah lahko najdemo res veliko otroških in mladinskih knjig, ki prikazujejo, kako so se otrokovi vrstniki soočili s posamezno preizkušnjo: ponujajo nam vzorec oz. pristop k reševanju in so na neki način psihološki priročnik za otroke. Pomembno je, da je zgodba prilagojena razvojni stopnji otroka, saj le takšna lahko usmerja mladega bralca v svet pozitivnih vrednot in odločilno sooblikuje njegov svetovni ter osebnostni nazor. To pomeni, da ni važna le pojavnost neke določene teme, temveč predvsem, kako je obravnavana, kakšno je glavno sporočilo. Vsebina mora biti napisana na način, ki je otroku razumljiv, osebe pa so žive in večplastne, da se otrok vanje lahko vživi.

Za mlajše otroke so pomembne in zelo povedne tudi ilustracije, odrasli pa moramo poskrbeti, da jih navajamo na različnost in hkrati sporočilnost podob. Zgodba ali slika, ki bodisi vsebuje preveč (težkih) informacij bodisi pači pravo predstavitev situacije ali pa otroka celo vodi v odločitve, ki zanj ne bi bile dobre, ne bo obrodila želenih sadov. Če smo v dvomih, katero knjigo izbrati, da bo za našo situacijo ali našega otroka najbolj prava, vprašajmo za nasvet knjižničarja, otrokove učitelje oz. šolsko svetovalno službo, znance, ki so se morda že soočali s podobno situacijo … Pri izbiri imejmo v mislih, da kvalitetne zgodbe od bralca zahtevajo napor in koncentracijo, silijo k premišljevanju in pomagajo pri izgraditvi lastne osebnosti ter lastnega sveta. Kadar zelo dobro vemo, s kakšno stisko se sooča naš otrok, pa mu lahko namesto branja pripovedujemo tudi zgodbo svojega življenja ali pa si izmislimo takšno, v kateri je glavni junak on sam.

Tako otroci kot odrasli  v vrtincu preizkušenj iščemo svoj žarek upanja, žarek, ki nam bo pomagal najti pot, da naše življenje spet dobi nov smisel in nov zagon. Pri tem iskanju so nam v veliko pomoč tudi kvalitetne slikanice in zgodbe, še posebej pravljice. Zato naj (skupno) branje postane in ostane del naše vsakodnevne rutine.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja