Kako nevaren je etilen oksid, zaradi katerega s polic umikajo številne izdelke?

Vir: Pixabay

V zadnjem času smo priče velikega odpoklica živil. Krivec za to je etilen oksid, ki ga v živilih ne bi smelo biti. Znašel pa se je celo v živilih z oznako bio. Kaj se je zgodilo?

Etilen oksid je v državah EU pri pridelavi hrane prepovedan, medtem ko se v državah izven EU uporablja kot sredstvo za zatiranje plesni in za sterilizacijo površine nekaterih surovih živil. To storijo s procesom zaplinjanja. Če je ta postopek izveden nepravilno, se lahko v hrani pojavijo (pre)velike količine te snovi, kar se sedaj dogaja. Med znana živila, ki so podvržena temu postopku, sodijo semena sezama in rožičevca. Sledi etilen oksida so v odpoklicane izdelke prišle preko semen rožičevca, ki ga uporabljajo za izdelavo aditiva E410 – gumi iz zrn rožičevca, kontaminirana pa je bila tudi rožičeva moka.

Aditiv E410 sicer spada med varne dodatke za živila, vendar je kot tak lahko vir onesnaženja končnega živila. Najdemo ga kar v 80% pakiranih sladoledov, pogost je tudi v zmeseh piva in brezalkoholnih pijač, radlerjih, rastlinskih nadomestkih smetane, jogurtih.

Strup, ki predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi

Etilen oksid je strupen sam po sebi zaradi sposobnosti, da poškoduje DNA. Je rakotvoren in lahko povzroči levkemijo, limfom in raka dojk. Lahko vpliva na plodnost, povezan je s spontanimi splavi, degeneracijo mod in zmanjšano koncentracijo semenčic, z genetskimi okvarami, s poškodbami živčevja, periferno paralizo, z oslabelostjo mišic ter z motnjami v spominu in razmišljanju. Zato predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi.  

Glavna načina za izpostavljenost etilenoksidu sta vdihavanje in zaužitje. V telesu je bolj nevaren, če ga vdihnemo, kakor če ga zaužijemo. Točnih podatkov o deležu absorbiranega etilen oksida pa žal ni na voljo.

Toksičnost etilen oksida je odvisna tudi od koncentracije njegovih ostankov v hrani in od zaužite količine. Na območju EU je najvišja dovoljena vsebnost etilen oksida 0,05 mg na kilogram živila.

Kako se je znašel v živilih?

To se verjetno sprašujete tudi vi. Če je snov, ki je pri proizvodnji hrane prepovedana, znašla v živilih, kako se je to lahko zgodilo?

V nekaterih državah tretjega sveta je dovoljena uporaba etilen oksida. Če evropski proizvajalec v teh državah nabavlja surovine za svoje izdelke, se lahko zgodi, da so te surovine onesnažene in predstavljajo tveganje za zdravje. To se je zgodilo tudi v zadnjih primerih, ko so šele naknadno odkrili onesnaženost z etilen oksidom.

Uporabljen tudi za sterilizacijo medicinskih pripomočkov

Etilen oksid se uporablja tudi za sterilizacijo medicinskih pripomočkov, kot so testne paličice, injekcijske igle, katetri. Pojavljajo se namigi, da je prisoten tudi na palčkah za jemanje vzorcev pri testiranju na koronavirus. To je možno, vendar naj bi bila količina ostankov zelo majhna in ob kratki izpostavljenosti nenevarna, pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije kot tudi v drugih organizacijah po svetu.

Koliko smo v resnici ogroženi?

Zaenkrat je na voljo premalo toksikoloških podatkov, da bi lahko določili varno mejo uživanja. Ugotovljene koncentracije v končnih izdelkih so izredno nizke. Da bi ob zaužitju prišlo do kakšnega opaznejšega učinka v smislu zastrupitve, ni verjetno. Vprašanje pa je, kakšen vpliv ima dolgoročno uživanje sicer minimalno onesnaženih izdelkov na razvoj rakavih obolenj, kjer pride do izraza kumulativni učinek vseh vnesenih strupov v preteklem daljšem časovnem obdobju.

Viri: prehrana.si, nijz.si, zps.si, roadmaponcarcinogens.eu, n1info.si, cancer.gov

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja