Kako naj gradiva, ne da bi to ogrozilo najin odnos?

Foto: Shutterstock

Pozdravljeni! Vaš portal mi je bil že večkrat v pomoč pri premagovanju raznih težav, sedaj pa potrebujem en res dober nasvet. S partnerjem sva pred leti podedovala hišo od njegovega dedka in kmalu jo bova začela obnavljati. Tega si želiva, saj imamo trenutno prostorsko stisko in otrokom bi rada omogočila življenje na podeželju. Vendar sem v zadnjem času naletela na ljudi (stare prijateljice, sorodnike), ki so ob novici, da bova obnavljala, začeli pripovedovati zgodbe tipa: »Hišo sta si postavila, potem pa šla narazen.« V smislu, da je to čas neke napetosti, stresa, prepiranja, kako bo kaj izgledalo, kdo preveč zapravlja. Da se par pogosto odtuji, ker vse vlaga v hišo, misli samo na hišo, drug na drugega pa ne. Po vseh teh zgodbah ponoči težje spim. Zbujam se in se sprašujem, ali se bo tudi nama zgodilo isto. Kako naj to obnovo zvozimo čim bolje, da vse to delo ne bo pokopalo najinega odnosa?

Bralka


Gradnja ali temeljita obnova hiše je za marsikatero družino največji projekt, ki se ga bo lotila. Zato ni čudno, da vnese v družino nemir in stisko – celo do te mere, da se po obnovi ali gradnji pari razidejo. Vsekakor pa za ločitev ni »kriva hiša«, ampak je ločitev posledica dinamike, ki se ustvari med zakoncema. Resna obnova hiše je namreč pogosto finančno in časovno zelo zahtevna. Zaradi tega se mora družina reorganizirati. Tu pogosto mož prevzame delo na hiši, komunikacijo z obrtniki, urejanje papirjev, žena pa skrb za hišo in gospodinjstvo. Če se vmes zgodi finančna stiska, ki jo par začne reševati na način, da »bomo čim več sami naredili«, se hitro dodajo novi meseci, lahko tudi leta. Življenje pa teče, pogovori se vrtijo okoli denarja in organizacijskih dilem (kdo bo peljal otroke, kdaj pride kakšen obrtnik), problemi se nabirajo in ko je končno hiša nared za vselitev, par ugotovi, da sta drug drugemu tujca.

Glede na to, da se vi te pasti zavedate, je verjetnost, da bosta padla v to dinamiko, dosti manjša. Pa tudi če bosta, lahko vedno nekaj spremenita na tej poti. Vseeno pa obnova zahteva veliko energije, tako da je smiselno, da s partnerjem pred obnovo temeljito razmislita in se pogovorita o morebitnih “pasteh”.

Pred začetkom gradnje ali obnove je smiselno tudi prevetriti oz. ozavestiti svoje prioritete v življenju ter se pogovoriti, kakšne so vajine oz. družinske prioritete.

Pri tem so vama lahko v pomoč pogovori s pari, ki že imajo izkušnjo obnove (ali gradnje), vendar ne v smislu, »kaj naju čaka«, ampak »kaj se lahko iz njune izkušnje naučiva«. Dobra iztočnica za pogovor je vprašanje, kaj je pri njima delovalo in kaj bi spremenila, če bi še enkrat začela z gradnjo oz. obnovo, in zakaj.

Predvsem pa je pomembno, da se drug z drugim pogovarjata glede dilem in pričakovanj, saj vidva najbolje poznata sebe in svojo družino. Pri tem so vama lahko v pomoč tudi spodnja izhodišča (ne nujno v tem vrstnem redu):

Obnova ali gradnja

O samih tehničnih rešitvah ter prednostih in slabostih lahko berete na mnogih forumih, zato se ne bom spuščal v prednosti in slabosti obnove stare hiše oz. novogradnje. Dodatno bi opozoril le na čustvene dejavnike, ki nas lahko zapeljejo pri odločitvi. Včasih nas predniki čustveno »držijo v šahu« s pogoji, da dobimo hišo, če je ne bomo podrli oz. če bomo kakšen del pri obnovi ohranili … Včasih pa si sami nezavedno naložimo odgovornost »ohraniti hišo čim bolj isto«, ker vemo, koliko žuljev in trpljenja so morali predniki prenesti, da so jo zgradili, ali pa nas nostalgični spomini iz otroštva vežejo na hišo in okolico.

Par lahko takšen projekt pomembno poveže, saj je lahko to prva otipljiva stvar, ki je skupna.

Tudi zaradi tega je smiselno poiskati neodvisnega strokovnjaka, ki bo znal oceniti, kako smiselna je obnova z vidika potresne varnosti hiše, stroškov njene energetske sanacije, hidroizolacije, dotrajanosti strojnih inštalacij itn. Dobra in neodvisna ocena bo omogočila objektivnejši pogled na nepremično in boljše načrtovanje predvidenega časa in stroškov. Pri vsem tem pa je smiselno dajati konservativne ocene, saj se pogosto stvari zalomijo in podražijo tekom same izvedbe, ko se odkrijejo dodatni problemi.

Na ta način bosta lahko z bolj realnimi pričakovanji in načrti vstopila v projekt obnove in se posledično tudi izognila velikim presenečenjem tekom obnove, ki lahko zelo stresno vplivajo na vajin odnos.

Iz preteklosti lahko sklepamo na prihodnost

Dejstvo pri gradnji, še posebej pa pri obnovi starih objektov, so presenečenja in kompromisi, ki jih moramo sprejemati, in to pogosto pod časovnim pritiskom (npr. obrtniki lahko med delom odkrijejo dodatno težavo in se je treba takoj odločiti, ali jo boste sanirali in odložili ostala dela ali pa boste spregledali težavo in se zadovoljili z manj ugodno, a hitro rešitvijo).

Kako se boste odzivali v takšnih situacijah, je odvisno od mnogih dejavnikov, navadno pa se ljudje odzivamo v stresnih situacijah dokaj konsistentno. Kakšen je vajin način? Kako sta do sedaj razreševala stresne situacije doma in v službi? Sta si bila v stresnih situacijah v podporo ali pa je vsak šel v svoj kot in reševal težavo na svoj način?

Kako sta se v preteklosti odločala v primeru dilem? Je na koncu odločil eden ali je bila vsaka odločitev posledica argumentiranja in je bila na koncu skupna odgovornost? Demokracija in pogovor izgledata na prvi pogled zelo privlačna možnost, vendar je – sploh v poplavi dnevnih odločitev, ki jih terja obnova – lahko zelo izčrpavajoča.

Kaj pa v primeru, ko se je odločitev izkazala za napačno? Je bil to predmet očitanja ali sta zmogla to sprejeti kot stvarnost in iti naprej brez čustvenih ran?

Je eden od vaju perfekcionist in bo »delal toliko časa, dokler ne bo narejeno, kot se šika«? V tem primeru lahko obnova izsesa vso energijo oz. je zmanjka za druga področja (zdravje, partnerstvo, vzgoja otrok, socialno življenje).

Prioritete v življenju

Pred začetkom gradnje ali obnove je smiselno tudi prevetriti oz. ozavestiti svoje prioritete v življenju ter se pogovoriti, kakšne so vajine oz. družinske prioritete. Neusklajenost glede prioritet lahko predstavlja stalen vir napetosti in konfliktov.

Jasne skupne prioritete tudi pomembno olajšajo odločanje tekom obnove, saj bosta v stresni situaciji lahko preko prioritet ovrednotila odločitev. Pa tudi sicer vama bodo prioritete dale helikoptersko perspektivo, s katero se bosta uspela dvigniti nad poplavo dilem in obveznosti ter razmisliti, ali gresta v pravo smer ne le pri obnovi, ampak tudi v življenju in odnosu.

Marsikateremu paru lahko v takem obdobju pomaga zunanja spodbuda, kot npr. zakonska skupina, ki z mesečnimi srečanji in spodbudami k zmenkom ohranja pogovor med zakoncema.

Prioritete vama lahko pomagajo že pri odločanju glede obnove: Je pomembno, da je čim prej narejeno, ali je pomembnejše to, da je dobro narejeno? Je ključen denar ali kakovost? Kje je točka »dovolj« pri hiši (dovolj dobro, dovolj hitro, dovolj premišljeno, dovolj varčno …)?

Predvsem pa je pomembno, kje na prioritetni lestvici bodo v času obnove ostala področja življenja: partnerski odnos, odnos z otroki, odnos s primarno družino, prijatelji, kariera, hobiji oz. prosti čas (vključno z dopusti), vera oz. duhovnost, zdravje itn. Koliko časa, denarja in na splošno energije bosta posvetila tudi področjem, ki se ne tičejo hiše?

Včasih imajo pari idejo, da »bomo sedaj leto ali dve stisnili, potem bomo pa zadihali«. Pa se hitro čas podaljša za pol leta ali več in še preden se zavemo, se znajdemo potopljeni v vse obveznosti in se tolažimo: »Še to stisnem, potem bom pa zadihal(a)«. A ta »potem« se kar oddaljuje in zaradi »pomanjkanja zraka« začnejo počasi odmirati naše zdravje, odnosi … Še tako zdrav odnos se po mesecih zanemarjanja skrha, naberejo se zamere, frustracije. Marsikateremu paru lahko v takem obdobju pomaga zunanja spodbuda, kot npr. zakonska skupina, ki z mesečnimi srečanji in spodbudami k zmenkom ohranja pogovor med zakoncema.

Odrasli tudi podcenjujemo pomen časa za otroke. Dve leti se za odraslega hitro obrneta, za dvoletnika pa je to celo njegovo življenje! Še posebej mali otroci in najstniki so v zelo občutljivem obdobju, ko se gradi osebnost in identiteta, zato je pomembno, da sta prisotna oba starša in da si ne glede na obveznosti, ki jih terja hiša, izborita reden skupni čas.

Odrasli tudi podcenjujemo pomen časa za otroke. Dve leti se za odraslega hitro obrneta, za dvoletnika pa je to celo njegovo življenje!

Pozitivne priložnosti gradnje oz. obnove

Seveda pa ni vse pri gradnji le negativno. Par lahko takšen projekt pomembno poveže, saj je lahko to prva otipljiva stvar, ki je skupna. Vznemirljivo je, da lahko začneta svojo zgodbo, vneseta v dom stvari, ki so vama pomembne, skupaj načrtujeta in delata.

Prav tako lahko v to vključujeta tudi otroke (tako fante kot dekleta). Še posebej najstniki lahko pri obnovi že veliko pomagajo. A ne gre le za delo, ampak tudi za sporočila, ki jih data otroku oz. ki jih sam pridobi. S tem, ko otroka vključita v delo in odločanje, dobiva potrditve, da je pomemben član družine in da lahko prispeva svoj del. Preko različnih ročnih del lahko dobiva izkušnje, da zmore, tudi izkušnje, da se z vztrajnostjo nekam pride. Seveda je tu pomembno tudi prilagoditi standarde in se odpovedati storilnosti in perfekcionizmu. A izkušnja, da se npr. sin povezuje z očetom preko gradnje škarpe ali stopnic, da se pri tem uči in je na koncu lahko ponosen na delo svojih rok – to je neprecenljivo.

Želim vama modrosti pri nadaljnjih odločitvah in veliko poguma pri njihovem udejanjanju.

Odgovor je zapisal dr. Miha Rutar, oče, psiholog ter zakonski in družinski terapevt.

Svoje vprašanje za naše strokovnjake v sklopu Svetovalnice Iskreni lahko pošljete na [email protected].

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Preveri pakete

Komentarji

  1. Obnavljati staro hišo, graditi novo hišo, popravljati staro hišo v kateri živiš, delati prizidek ….enostavno povedano, treba je marsikaj potrpeti, treba je delati, marsičemu se je tudi treba odreči, marsikaterim počitnicam, izletu, večerji, ker ti drugače tudi finančno ne gre skozi.
    Mi živimo v stari hiši, ki smo jo sproti obnavljali. To je najhujše, ko živiš dobesedno v razsulu in prahu. Spomnim se, kako nam je pozno zvečer padel strop v kuhinji. Tako se je streslo in zaropotalo, kot da je potres. Z možem sva zgodaj zjutraj vstala, temeljito vse pospravila in počistila, preden so ostali družinski člani vstali. Toda za nič mi ni žal. Meni je v zadovoljstvo, da nekaj ustvariš, da nekaj zgradiš, da vidiš en rezultat.
    Kdor ni vajen delati, potrpeti, je boljše, da z zidavo niti ne začne. Morata pa biti oba za to, ker drugače se bosta skregala že na začetku.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja