Kako izgleda bolnišnični porod

Thumbnail

Večkrat me ljudje sprašujejo kaj je narobe z bolnišnčnim porod in kaj pod njim sploh razumem. Video, ki si ga lahko ogledate v le treh minutah, je sicer res čista parodija, a je v njej marsikatero zrno resnice o “medikaliziranem porodu”.


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ko sem pred več kot letom dni poslušal dr. Marsdena Wagnerja o tem kaj je bolnišnični porod, skoraj nisem mogel verjet svojim ušesom. Izjemno prizadevanje dr. Wagnerja za naravne porode je obrodilo sadove v številnih državah, kjer je svetoval in pomagal vsem, ki so začeli spreminjati mentaliteto odnosa do poroda. Dr. Wagner deluje tudi kot izvedenec pri sodnih procesih. Večina razvitih držav v današnjem času prehaja z »bolnišničnega rojevanja« nazaj k naravnemu. V decembru 2008 je založba Sanje po uspešni izdaji knjige »Modrost Rojevanja« babice Ine May Gaskin) izdala knjigo »Porodni načrt« dr. Marsdena Wagnerja, ki je pomenil nov mejnik na področju osveščanja slovenskih žena in mož o tem, kaj porod sploh je in zakaj je potreben naravni porodni center. Če je izdaja Ine May Gaskin razvnela številne ženske, ki so začutile, da je to, kar se dogaja v našem zdravstvenem sistemu popolnoma napačno, je knjiga dr. Wagnerja dala misliti tudi “moškemu logičnemu sistemu”.

Dr. Wagner je v uvodu predavanja zelo slikovito opisal, zakaj so danes porodnišnice. Množična selitev porodov od doma v porodnišnice se je zgodilo iz preprostega razloga, da bi moški zdravniki, porodničarji in ginekologi obvladovali ženske oz. rojstvo. Ko so ženske rojevale doma ob pomoči babic, je bil celoten proces poroda povsem naraven in vedno se je prisluhnilo ženski in posledično tudi otroku. Ženska je bila konec koncev na domačih tleh – ostali so bili le gostje.

 

S prehodom v porodnišnice so se torej začele dogajati naslednje anomalije:

  • Kljub temu da je povprečen porod dolg 12 ur, so porodnišnice ta čas zmanjšale, saj imajo izmene na 8 ur (to so na srečanju slikovito opisale mnoge slovenske porodnice, ki so doživele močne umetne popadke samo zato, da so lahko babice šle domov ob koncu službe).
  • Izvaja se serijsko britje (kar je sicer dobro za kirurške posege, nikakor pa ne za naraven porod).
  • Izvaja se serijsko klistriranje (kar je sicer dobro za kirurške posege, nikakor pa ne za naraven porod).
  • Babice so obravnavane manjvredno, vse skupaj pa vodijo porodničarji, ki radi režejo in šivajo, zato se dogaja serijsko rezanje presredka (v večini primerov po nepotrebnem).
  • Poskuša se ženski dopovedati, da je porod nekaj zelo hudega in zato jih je potrebno obravnavati kot »bolne«.
  • Vse operacije se dogajajo leže, zato morajo tudi porodnice ležati – dokazano pa je, da je rojevanje leže najtežje.
  • Ker je rojevanje leže tako težko, je potrebno dodajanje protibolečinskih sredstev.
  • Porodnice se ne smejo sprehajati, ne smejo piti, še manj pa jesti kar je čisti nesmisel.

Zaradi teh in mnogih drugih anomalij so se v svetu začeli ustanavljati naravni porodni centri, ki skušajo na rojstvo gledati celostno in predvsem pomagajo ženam, da same začutijo proces rojevanja ter se prepustijo naravi. Glavno vlogo torej prevzamejo ženske, ob strani pa jim stojijo izkušene babice, ki so obravnavane kot najpomembnejši člen pomoči. Samo v nekaj %, kjer bi lahko naraven porod pripeljal do resnih zapletov, se porod izvede s pomočjo sodobne medicine in kirurških posegov. Kar je v tem dobro je to, da so se od tedaj začele veliko prijazneje obnašati tudi običajne porodnišnice, ki prav zaradi porodnih centrov gledajo bolj na želje žensk – porodnišnice so v svetu sicer obdržale monopol.

dr. Wagner je slikovito dejal: “Gotovo Sovjetska zveza močno vplivala na vas. In to, kako skrbite za porodnice, naravnost čudovito odseva sistem v Sovjetski zvezi. Tam sem bil kot sodelavec Svetovne zdravstvene organizacije vsaj stokrat. Vem, kako je tam, in kar vidim, je – tega ne rečem rad, ker so mi neštetokrat povedali, da bom sprožil plaz jeze – da odsevate situacijo, ki jo lahko vidimo v deželah nekdanje Sovjetske zveze, ne glede na to, kakšen je razlog v ozadju. Dejstvo je, da to kažete. Če grem na Madžarsko, Češko ali Poljsko, vidim skorajda identično situacijo. Vse te države so si med sabo podobne, poskušajo se preobražati v dežele Zahodne Evrope. Postajajo ali so že del EU, zato se želijo z njo harmonizirati. Vse si tega želijo, nekatere pa so pri tem bolj, druge manj uspešne. In v vseh se zdravniki bojujejo proti spremembam. To naravnost obožujejo! Že zelo dolgo sem zdravnik in verjemite mi, da je težko, ko te vsi postavljajo na piedestal, menijo, da si popoln, da si Bog. Če grem na sestanek in pred skupino zbranih vstanem in zdravnikom rečem, da se spominjam trenutka, ko sem sprejel napačno odločitev, ki je ubila pacienta, lahko začutim bes vseh v sobi. Česa takega ne smeš nikoli reči, kajti zdravniki se ne motijo! In ravno to prepričanje je njihov največji problem. Prepričani so, da vedo vse, a je to le utvara.”

Zdravstveni sistem je sprva skušal dokazati, da je, odkar so se porodi preselili v porodnišnice, veliko manjša umrljivost, vendar so pozneje znanstveno dokazali da se to ni zgodilo zato, ker so preselili vse porode v porodnišnico, ampak zato, ker so znali pomagati v kritičnih primerih, ki pa jih porodni centri oz. babice zaznajo vnaprej. Ravno v teh tednih smo v Sloveniji na točki, ki jo je svet doživel pred 10 leti – napad izvenporodnišničnega poroda.

Prav tako so izdelali raziskavo, v katero so vključili dve veliki skupini porodnic (prvi so dali navodila, da so skoraj do trenutka poroda doma in se šele nato odpeljejo v porodnišnico, drugi skupini pa teh navodil niso dali in so po večini šle ob popadkih na 5 minut v porodnišnico). Izsledki so bili zanimivi, saj je prva skupina imela pol manj rezanja presredka, kleščnih porodov, carskih rezov in uporabe protibolečinskih sredstev.

V Nemčiji se je pred desetimi leti ustanovil prvi naravni porodni center, ki je začel spreminjati mentaliteto in prakso. Danes Nemčija šteje na desetine porodnih centrov. Prav tako so številni centri v Avstriji in ostalih EU državah ter ZDA. Prav zato je dejal dr. Wagner, da je že skrajni čas, da naredimo prvi porodni center v Sloveniji, ki bo pomagal mnogim ženskam, da bodo začutile sebe in svojega otroka že na samem začetku. Šele, ko bo zgrajen prvi center, se bodo lahko babice začele vračati k svojem poslanstvu.

Zavod iskreni.net si prizadeva, da bi izvenporodnišnični porod za ženske, ki so zdrave bil možen čim prej. Podprite naša prizadevanja za izgradnjo prvega porodnega centra v Sloveniji!

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Hvala za “poučen članek”, ki je pa seveda v mnogih pogledih napačen. Sama sem rodila v bolnišnici v Postojni konec lanskega leta. Imam odlično izkušnjo. Bil je prelep, umirjen in prijeten porod. Izklopili so skoraj vse luči, saj je bil večer, v sobi je bilo nežno vzdušje v katerem sem se zares dobro počutila. Ugodijo tudi vsaki želji nosečnice, npr. če želi kakšno aromatičo svečko, kakšen predmet pri sebi, skoraj karkoli, če je le mogoče. Pa naj se naslonim na vaše oporne točke:

    1. Ni res, da so skrajšali porod na 8 ur. Ko pride izmena, pač pride druga babica. Moja sestrična je lani v Lj porodnišnici rojevala 19 ur. Torej je niso pospešili na 8 ur.

    2. Ja, serijsko britje. In? Ne boli, nič ne čutiš, pač nekaj dlakic ti odstranijo. V čem je problem? Tako so pripravljeni, če bi bilo kaj narobe, da bi lahko hitro ukrepali.

    3. Klistiranje. Ja, itak. To je super. Mene nič ni bolelo, dali so mi zasebnost, super poskrbeli zame. Tako me je manj bolelo med porodom, saj nisem imela nepotrebnega blata v sebi, ki bi dodatno tiščal in bolel, poleg tega pa, ko rodiš, se gotovo pokakaš, če nisi bil klistiran. To veste vse, ki ste rodile brez klistirja. In tvoje detece zaplava naravnost v tvoje blato, kar je zeto fajn za okužbe otroka takoj, ko pride ven in ima še občutljivo in nežno kožo. Je to res boljše kot klistir?

    4. Pri meni so bile babice zelo spoštovane, one so vodile in izpeljale porod, poleg tega mi niso prerezali presredka in nisem bila trgana. Le v Lj ti baje že vnaprej prerežejo presredek.

    5. Mene niso obravnavali kot bolne. Bili so spoštljivi, prijazni, niso mi govorili, da bo to nekaj hudega, sploh ne. Opogumljali so me in res ni bilo nič hudega.

    6. Ja, res je leže, a če izbereš drugo pozicijo, ti nihče ne ogovarja. To izbere nosečnica sama.

    7. Jaz sem rodila brez protibolečniskih sredstev. Popolnoma naravno. Poleg tega sem pa slišala, da ta t.i. protibolečinska sredstrva nič ne pomagajo. Če že želiš brez bolečin, je treba vzeti epiduralno, vse ostalo ni nič.

    8. Porodnicam velikokrat celo svetujejo, da naj se sprehajajo, saj bodo tako lažje in hitreje rodile. Te ne dajo na mizo, moraš najprej še malo hoditi, če še nisi v fazi rojevanja. Ja, ne dajo ti piti in jesti zaradi pazljivosti, če bi bil slučajno potreben carski rez. Pred operacijo se ne sme jesti in piti. So mi pa dali v žilo vodo in sladkor – za moč in da ne bi dehidrirala. In takoj ko sem rodila, so mi prinesli piškote, prepečenec, vodo in čaj (bilo je sredi noči).

    Tako da: v bolnici lepo poskrbijo za nas mamice. Če pride do zapletov, je tam osebje, ki ti takoj pomaga. Nikoli se ne bi odločila za porod doma. Preveč fajn mi je bilo v bolnici, da bi bila pripravljena tvegati porod doma.

    1. No Petja očitno imaš ti lepo porodno izkušnjo, nimamo pa vsi takih.
      Za mano sta dva poroda, oba v Ljubljani in povsem drugačni izkušnji.

      Nasploh je treba vedeti, da je zelo odvisno od tega, kje rodiš, kdaj rodiš in kdo vodi porod.

      1. Ponoči seveda ne pospešujejo poroda, čez dan ga pa – večinoma, če sam ne poteka po njihovih merilih.

      2. Britje je čisto mimo, ker itak dvomim, da kera nosečnica sploh pride nepobrita tja.

      3. Klistir: pa dejte nehat verjet mitom, da blato ovira porod. Ja če je ženska zaprta, potem je klistir v korist sicer pa ne. Sama sem bila v prvo klistirana, v drugo ne, pa sem v drugo veliko lažje rodila in ne boš verjela niti malo blata ni šlo ven med porodom.

      4. V prvo sem bila rezana zaradi forsiranja poroda, v drugo kjer sem imela super babico, je šlo brez težav brez tega. Razlika je ogromna in vem, da raje reskiram raztrganine kot pa prerez.

      6. Ja pravijo, da lahko izbere nosečnica sama, samo prakda je pa drugačna. Meni niso v prvo pustili rodit drugače kot leže, pa za to ni bilo nobene indikacije. V drugo sem si pa izborila vsaj polsedeč položaj, čeprav sem tudi želela biti pokonci.

      8. Mah to tolk pretiravajo s to ne hrano in ne pitjem. A ko se zgodi prometna nesreča, pa lahko kljub temu izvedejo operacijo.
      Najbolj ironično pa je, da ti še po porodu ne pustijo pit (jaz sem bila ful žejna in so mi prinesli vodo, ampak zabičali, da lahko pijem le po požirkih).

      Ja teorija je eno, praksa pa na žalost drugo. Če bi bilo v porodnišnicah res vse tako lepo, potem toliko žensk ne bi imelo slabe porodne izkušnje. Na žalost pa jih že sama poznam kar precej, ki se ravno zaradi tega nočejo več odločiti za otroka in pravijo, da bi vse dale skoz še enkrat, samo roditi pa ni šans.

      1. argument, da lahko operirajo poškodovanca po prometni nesreči, ki ni tešč in da zato pretiravajo s hrano v porodnišnicah ne zdrži.
        če ti dajo narkozo in imaš v želodcu kaj vsebine lahko pride do bruhanja, v in po narkozi imaš slabši ali pa sploh nimaš refleksa in gre izbruhanina lahko v sapnik in pljuča; torej lahko pride do resnega zapleta in celo smrti
        tudi po porodu lahko pride do hude krvavitve in je treba operirati pod narkozo
        pri poškodovancih pri prometni nesreči pa presodiš kaj je bolj nevarno, da bo prišlo do zapleta zaradi bruhanja ali do zapleta če boš čakal še šest ur na operacijo

        1. Festivalko se strinjam, če gre za žensko, ki že aktivno rojeva. V tem primeru tudi dvomim, da bi ženski sploh pasalo kar koli zaužiti, razen morda malo vode.
          Ne vem pa v čem je point preprečevanja uživanja hrane in pijače pri prvorodnici, ki ji je odtekla voda, pa je še čisto brez popadkov in nič odprta. Jasno je, da do poroda pri njej ne bo prišlo še več ur. Ja načeloma lahko sprožijo porod, ampak kaj pa če ga ne?
          Sem imela dve takšni porodnici v sobi, ki jima je voda odtekla zgodaj zvečer, rodili sta pa naslednji dan popoldan in sta bili tako praktično cel dan brez hrane in pijače, zgolj na infuziji. In ni čudno da je bilo potem obema slabo …

          1. Jaz sem primerek – prvorodka, odtekla voda (v času kosila) – zamudila sem kosilo, jest ne pustijo, v času večerje sem že rodila (seveda pospešeno z umetnimi popadki), pa že tako so bili vsi nataknjeni, ker so morali delati 1.1. Pojedla sem košček čokolade, ki sem ga imela v torbici, pa še to z občutkom slabe vesti, da bo otrok imel krče (ostalo je pomalical izčrpani očka). Ja res krasno, naslednji dan zjutraj pa panika, ker sem mela čisto slabo kri.

          2. V Ljubljani v nočni izmeni ne sprožajo porodov, tako da je bilo pri teh dveh jasno, da še ne bosta rodili kmalu, razen če bi se zgodil čudež in bi se kar naenkrat začeli popadki. No obema so potem zjutraj sprožili porod, rodili sta pa šele popoldan.
            Za moje pojme čisti nesmisel, da vsaj zvečer nista smeli zaužiti ničesar.

          3. Se strinjam, da je treba iti od primera do primera. Pravila imajo tudi izjeme. V premislek. Recimo, da bi pri 999 prvorodnicah, ki bi jim odtekla voda prišlo do poroda šele po 24 urah, pri eni pa bi se zgodil “čudež” in bi prišlo do popadkov in hude krvavitve po treh urah. Kaj je boljše da vseh 1000 porodnic 24 ur strada in na koncu nobena ne nastrada ali da vse pojedo večerjo in tista pri kateri je prišlo do poroda po treh urah umre? Tak je način razmišljanja medicinskega osebja. Se pa popolnoma strinjam, da bi morala vsaka ženska oziroma par imeti to možnost, da ji prinesejo pa magari pečenega odojka z mladim krompirjem in pol litra piva, vendar bi podpisala, da je seznanjena z vsemi tveganji in posledicami.

          4. Točno, tak je način razmišljanja medicinskega osebja. Primera z odojkom in pivom pa kaže tudi higieno medicinske mentalitete. In veliko zdravnikov je žal takih netekončutnih brutalcev, ki imajo pred seboj neko lažno varno statistiko namesto človeka z njegovimi potrebami.
            Festivalko, če bi pa porodnica podpisala, je pa za vas zdravnike konec skrbi, kajne? Tudi če crkne. Je pač pojedla pir in odojka, pa podpisala, da se zaveda posledic. Bruh.

          5. No, v ljubljanski porodnišnici je precej odvisno od trenutnega osebja. Jaz sem prišla v porodno sobo 9 cm odprta, pa sem imela v ustih piškot in v roki steklenico čaja, pa ni niče nič komentiral ali preprečeval. Takoj po porodu me je babica vprašala, ali imam še dovolj pijače, ali naj mi dodatno prinese vodo. In tudi ko sem se dve uri po porodu lotila velikega sendviča, je to ni nič motilo. Tako da, odvisno od babice do babice.

  2. prepečenec, vodo in čaj (bilo je sredi noči).

    Tako da: v porodnišnici lepo poskrbijo za nas, mamice. Če pride do zapletov, je pa tam osebje, ki takoj priskoči na pomoč. Nikoli se ne bi odločila za porod doma. Mi je bilo preveč fajn v porodnišnici, da bi tvegala porod doma.

  3. Uau, Petja, kot bi brala pravljico! Lepo, da ima katera tudi lepo izkušnjo iz porodnišnice. Jaz je žal nimam. Porod so mi forsirali, roditi sem morala leže pod jako svetlobo, presredek so seveda tudi prerezali, prav pretirane prijaznosti nisem bila delžna, ker sem v porodnišnico prišla v času kosila, sem zamudila kosilo in večerjo, to je pomenilo, da sem bila dobesedno sestradana do zajtrka (bila sem zares lačna!)…

    Zavidam ti tvojo izkušnjo in verjamem, da ne bi zamenjala. Jaz pa bi…

  4. Petja, vesela sem zate, da si imela tako lepo izkušnjo! Želim si, da bi jih bilo vedno več takšnih.
    Mnoge žal nimajo te sreče, mnoge tudi zelo moti britje, klistiranje,… pa se žal bolnišnično osebje na to ne ozira.
    Preveliko krat se zgodi, da zaprosijo za hrano ali pijačo pa dobijo kakšen zabrušen odgovor, recimo primer:
    ženska močnejše postave je imela med porodom željo po hrani, zato je zaprosila babico, če sme dobit kaj za jest ali pit, ker že več kot 20 ur ni nič jedla, ne pila,
    babica ji je odvrnila:”Kaj niste že dovolj debeli, zdaj res ne rabite žret!”
    Kako se je ta mamica počutila, kaj vse je še doživljala in kaj vse doživljajo vsak dan, ni besed za to.
    Sama imam izkušnjo klasičnega medikaliziranjega poroda in naravnega poroda, razlika se sploh ne da opisat.
    Milina, mir, tišina, privatnost, sproščenost, magičnost, vzhičenost so moji občutki, ki se jih veliko raje spominjam, ko pomislim na porod, kot recimo besede, ki opisujejo moj medikaliziran porod: sterilost, rutina, zdravila, bolečina, utesnjenost, nesigurnost.
    No, to je moje mneje, izkušnja.

    1. Tudi jaz imam same pozitivne izkušnje. Od vratarja, do sprejemne pisarne, babičarja, medicinskih sestr, sestrn na oddelku.
      Verjamem v besede: “Kar daš, to dobiš.”
      Če prideš ves nastrojen in poln svojih fiksnih idej, tudi nazaj ne dobiš umirjenih tonov.
      Rodila sem v Ljubljani, prišla v porodnišnico, bila 3 cm odprta, so me poslali v porodno, jaz pa sem rekla, da bi šla še malo domov. Ob upoštevaju dejstva, da bom mogoče morala že čez pol ure nazaj. Z možem sva se vrnila čez 4 ure s popadki na 2 minuti, bil je še čas za klistir (hvala Bogu, dober občutek, da ne zadržuješ blata v sebi in da po porodu nisi zaprt). Pobrila sem se že sama, ker sem se bolje tako počutila.
      Rodila sem prvič in porod je trajal 2 uri.
      Ženske se preveč obremenjujejo/obremenjujemo z različnimi tehnikami, izkušnjami drugih in premalo poslušamo sebe..
      Roditi ni enostavno, je pa lepo.

  5. jaz pa imam izkušnjo zelo travmatičnega medicinskega poroda, zelo lepega medicinskega poroda in enega skoraj naravnega poroda, ki se je zadnji hip spremenil v travmatičen medicinski porod.

    to kar si jaz želim, je to, da ženske, ki imate lepo bolnišnično izkušnjo razumete, da niso vsi medikamentozni porodi grozni, lahko so tudi lepi (tudi moj en je tak), da pa je vse preveč postopkov, prepričanj, ki v resnici zelo škodujejo in tehtnico vse prevečkrat nagnejo v za nas bolečo izkušnjo.

    rodimo le enkrat, dvakrat ali trikrat v življenju … babce pa so tam vsak dan in ne razumejo, da njen slab dan pomeni za nekoga travma za celo življenje.

    ni problem, če je ženska umirjena, če ima babca dober dan in topel odnos in če vsi verjamejo, da je porod lahko tudi lep.

    ko je mene tretjič zabolelo in sem zatulila: boli! (ker sem do takrat dvakrat rodila brez bolečin in vem, da porod NE NUJNO BOLI! … so mi samo nazaj zabrusili: ja seveda da boli! …

    tako da iskreni.si moj glas je na vaši strani … za kak finančni prispevek pa še zbiram pogum, vendar se vedno bolj čutim nagovorjeno.

    moja vizija je, da bo šele odprtje porodnega centra dal tem “trdoglavnežem” misliti … in šele ko bomo ženske drle v porodne centre, jim bo to dalo misliti in bodo šele pripravljeni priznati, da je najprej potreben premik v glavi: porod je potrebno vrniti ženskam…. vsem, ne le tistim, ki naletijo na babco, ki ima dober odnos in dober dan.

  6. glede hrane. meni je začela odtekati voda okli 2 ure zjutraj,a sem počakal doma do 7h zjutraj, ker nsiem hotela buditi moža in čutila sme rahle popadke. potem so mi sicer rekli, da bi morala takoj v bolnico, sam se mi je zdelo brezveze delati sceno, če živim 2 min do porodnišnice. kasneje tisti dan sem normalno jedla kosilo (čeprav sem pričakovala, da ga ne bom dobila), pred večerjo pa so me že poslali v porodno sobo, kjer pa se ne spomnim ali sem lahko pila ali ne, mislim, da vodo lahko. itak v takem stanju jaz nisem lačna. ob polnoči so naredili CR. zjutraj v šok sobi res najprej nisem smela piti, kasneje tekom dneva pa sem že dobila juho.

  7. Hvala Bogu ste imele lep porod in krasno osebje in otroke, ki so bili po porodu zdravi. Nimajo pa vse mame take sreče.
    [b]Dovolite tudi drugim, da rodijo tako, da bodo/bomo imele lep(š)o porodno izkušnjo.[/b]
    A je edina rešitev travme, da me spet potiskate v porodnišnico k tisti strašni babici in neprijaznim sestram, ki kričijo name? še v šoli niso name kričali, v porodnišnici pa si to dovolijo!?!?!?

  8. Za bolnišnično osebje smo prevečkrat le številka, žal. Jaz sem imela čudovito izkušnjo in mi je hudo za tiste, ki ste imele slabo. Rodimo le nekajkrat v življenju in takrat bi se pa le lahko malo bolj potrudili. Ampak za njih je le služba. 🙁
    Mogoče je dobro, da se tudi mi zavedamo tega v svojih službah – da lahko nekomu z neprimernim vedenjem zelo zagrenimo dan. Za nas je lahko le služba, a če delamo kot vzgojitelji, učitelji, med. sestre, pravniki, poštarji, prodajalke, natakarji…. Nešteto poklicev, kjer se srečujejo/mo z ljudmi, se moramo tega zavedati. Zadržimo svojo slabo voljo zase in polepšajmo svet!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja