Foto: Envato Razvijanje čuječnosti pri otroku prispeva k večji čustveni stabilnosti, osredotočenosti in prilagodljivosti v novem učnem okolju. Gre za proces zavedanja lastnih misli, čustev in telesnih občutkov, brez presojanja ali izogibanja. S tem pristopom se krepijo sprejemanje, decentriran pogled in samoregulacija, kar so ključni mehanizmi za obvladovanje stresa in konfliktov.
Čuječnost je način življenja
Čuječnost ni le tehnika, temveč način življenja, ki ga lahko postopoma vključimo v vsakdan. Pomaga nam razvijati čustveno pismenost, se povezati s svojim telesom, umiriti močna čustva in ozavestiti vzroke svojih reakcij. Z rednim izvajanjem čuječnih vaj se otroci učijo zavedanja trenutka tukaj in zdaj, ter sočutja do sebe. Naučijo se prepoznati, kdaj se v njih sproži močno čustvo, in ga regulirati, da ne prevzame nadzora nad njihovim vedenjem.
V prehodih, kot je začetek šolskega leta, je koristno, da družina skupaj izvaja vaje čuječnosti in prizemljitve. Te vaje so primerne za vse starosti. Z mlajšimi otroki jih lahko izvedemo na igriv način skozi igro in gibanje. Pri mladostnikih in odraslih pa spodbujamo uporabo domišljije, kreativnosti in inovativnosti. Na primer z vizualizacijami, ustvarjalnim pisanjem ali skupnim načrtovanjem sprostitvenih aktivnosti.
Z rednim izvajanjem čuječnih vaj se otroci učijo zavedanja trenutka tukaj in zdaj, ter sočutja do sebe.
Starši lahko s preprostimi koraki ustvarjamo okolje, ki spodbuja čustveno stabilnost, zavedanje in povezanost z otrokom. Pomembno je, da starši k vajam otroka povabimo in ne silimo. Začetne vaje naj bodo kratke, zanimive in prilagojene otrokovim zmožnostim.
- Začnite dan z zavedanjem
Jutranji trenutek tišine: Pred začetkom dneva si skupaj z otrokom vzemite 2–3 minute za tiho sedenje in opazovanje dihanja. Ta praksa spodbuja notranjo umirjenost in osredotočenost.
Vizualizacije: Vodenje otroka skozi sproščujoče miselne slike krepi občutek varnosti in pozitivne naravnanosti.
Vaje za sproščanje mišic: Stiskanje in sproščanje mišic pomaga pri zmanjševanju telesne napetosti in spodbuja telesno zavedanje.
- Vključite čuječnost v rutinske dejavnosti
Skupno pripravljanje obrokov: Med kuhanjem se pogovarjajte o vonjih, okusih in teksturah. Takšna senzorična pozornost krepi prisotnost v trenutku.
Skupna hoja ali vožnja s kolesom: Med gibanjem opazujte naravo, poslušajte zvoke in občutite gibanje telesa, kar spodbuja povezavo med telesom in okoljem.
- Uporabljajte dihalne vaje
Trebušno dihanje pred spanjem: Ležanje na hrbtu z roko na trebuhu in izvajanje počasnih, globokih vdihov in izdihov spodbuja sprostitev in lažji prehod v spanje.
Dihanje pred stresnimi dogodki: Pred testom, pogovorom ali konfliktom si vzemite 1 minuto za umirjeno dihanje, kar pomaga pri regulaciji čustev.
- Vzpostavite večerni ritual
Večerni “check-in”: Pogovor o tem, kaj je bilo danes lepo, kaj težko in kaj se je otrok naučil o sebi, spodbuja refleksijo in čustveno pismenost.
- Spodbujajte izražanje čustev
Uporaba slik ali simbolov: Otrok izbere sliko, ki predstavlja njegovo trenutno počutje, kar olajša izražanje čustev.
Dnevnik čustev: Pisanje ali risanje občutkov v zvezek brez presojanja spodbuja samorefleksijo in sprejemanje lastnih doživljanj.
- Kako čuječnost pomaga pri konfliktih
Prisotnost v čustvenih izbruhih: Ko otrok doživlja čustveni izbruh, je naloga starša, da ostane miren, prisoten in mu pomaga pri regulaciji. Šele ko se otrok vrne v optimalno stanje, je smiselno govoriti o vedenju in iskanju rešitev. Tak pristop spodbuja dolgoročen razvoj čustvene odpornosti.
- Bodite zgled čuječnosti
Delite svoje občutke: Starši naj otroku povedo, kako se počutijo in kako se sami regulirajo, kar krepi odprto komunikacijo.
Zavedanje telesa: V trenutkih stresa se ustavite, globoko vdihnite in opazujte svoje telo – s tem učite otroka, da je regulacija možna in dostopna.
- Bodite potrpežljivi in nežni
Načelo postopnosti: Vaje uvajajte počasi, brez prisile. Ključna sta prostovoljnost in občutek varnosti.
Preverjanje počutja: Redno vprašajte otroka, kako se počuti med vajami in ali mu ustrezajo, kar krepi občutek slišanosti in spoštovanja.
Skrb staršev zase
Tudi starši moramo skrbeti za svojo psihično kondicijo, da lahko podpiramo otroka. Pri vzgoji otrok lahko pride do konfliktov, še posebej, če se starši sami počutimo nemirni ali preobremenjeni. V takih trenutkih je ključno, da se starši ustavimo, se zavedamo svojih občutkov in uporabimo dihanje za umiritev. S tem se zmanjša napetost v komunikaciji in otrok se lažje umiri. Čuječnost lahko izvajamo v vsakdanjih aktivnostih, kot so vožnja s kolesom, hoja v naravi, petje ali ples. Pomembno je, da si vzamemo čas zase in se povežemo s svojim telesom in občutki.
Poglej tudi naročniške vsebine:
Dr. Katarina Kompan Erzar: “Kako bo otrok razvijal sebe in svoj potencial, je odprto do konca”
Nada Zupančič: Ko te služba začne izčrpavati, si postavi to vprašanje
Več o čuječnosti in njenem spodbujanju si lahko preberete v naslednjih virih:
Černetič, M. (2005). Biti tukaj in zdaj: Čuječnost, njena uporabnost in mehanizmi delovanja. Psihološka obzorja, 14(2), 73-92.
Burdick, Debra E. (2019). Čuječnost za otroke in najstnike: 154 metod, tehnik in aktivnosti. Domžale: Pogled.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
