Kaj v resnici pomeni biti na porodniškem dopustu?

Vir: Shutterstock

Vsaka ženska, ki ima za seboj izkušnjo porodniškega dopusta, ve, da le-ta ni noben hec. Natančneje, da ne bo pomote, govorim o prvih 105-ih dneh materinskega dopusta, ki je, če smo čisto realni in iskreni, vse prej kot poezija in pisano cvetje. Naslednjih 260 dni starševskega dopusta je namreč že veliko svetlejših in bistveno manj napornih.

Slovenščina je jezik z res bogatim besednim zakladom in res mi ni jasno, kako jim je izmed vseh besed tem 105-im dnem uspelo nameniti besedo „dopust“. Kajti dopust, vsaj kar si pod to večina predstavlja, to vsekakor ni.

Vse, kar materinski dopust je, pa je odlično povzela Anna Whitehouse v brutalno iskreni objavi na svojem profilu na LinkedIn:

Materinski dopust pomeni, da odvržeš vse kose oblačil in gola navigiraš med zamašenimi mlečnimi kanali, razbolelimi šivi, krvavimi rjuhami, zlomljenimi mislimi in maničnim spraševanjem Googla o svojih zblojenih skrbeh.

„Kratek opomnik vsem delodajalcem: Materinski dopust ni dopust. Ni prijeten oddih in še manj prosti čas. Je izredno močan koktejl prisotnosti, prisebnosti, pričakovanj in preživetja.

Materinski dopust pomeni, da odvržeš vse kose oblačil in gola navigiraš med zamašenimi mlečnimi kanali, razbolelimi šivi, krvavimi rjuhami, zlomljenimi mislimi in maničnim spraševanjem Googla o svojih zblojenih skrbeh.

Nekomu si potreben vsako sekundo dneva. Če ne potrebuje tvojega telesa, okupira tvoje misli. To vsekakor ni dopust, temveč resno delo. Brez bolniških dni in vsekakor brez pravičnega plačila.

To je najbolj priviligirano „delovno mesto“ na svetu, vendar zahteva aktivacijo vseh, čisto vseh delov tvojega telesa, ki jih je le mogoče spraviti v delo (včasih tudi „jajca“).

To je najčistejša sreča. Ki prinese največja nasprotja v občutjih in čustvih. Je kot bi šel v park in se ves dan vozil na vlaku oksitocina, nato pa prišel domov in se zmogel samo še zviti v položaj zarodka in si želeti tako ostati. Ti dnevi so življenje v najčistejši in hkrati najbolj razgaljeni obliki. V teh dneh so vse potrebe otroka visoko nad vsakršno vašo osnovno potrebo, celo nad lakoto. A je vredno. V teh dneh se dogaja najpomembnejše: začenja se vzgoja naslednje generacije.“

Temu zapisu pa res ni kaj dodati, kajne? Morda le dvoje: hvala delodajalcem in okolici, ki to razume in predvsem – drage mame, ta priviligiran „dopust“ je z razlogom zaupan prav vam!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.