Kaj se skriva za tišino mladih? Odkrito o depresiji

Foto: Canva

Veliko mladih se v tišini spopada z depresijo, saj zaradi stiske ali strahu pred stigmo pogosto zavračajo pomoč. Kako prepoznati, da se mladostnik sooča z depresivno motnjo? Kako mu pomagati? Prav tem vprašanjem se posveča epizoda Triglav Lab podkasta Zavarovalnice Triglav Odkrito o skritem, ki osvetljuje izzive mladih z depresijo ter ponuja vpoglede in nasvete psihologinje in psihoterapevtke.

»Zelo težko je to opisati z besedami, ampak če bi moral kaj povedati, je, da se počutiš čisto samega in da ne veš, kaj želiš v življenju. To se mi zdi, da je največji problem. To, da ne veš, zakaj obstajaš.«

Tako depresijo v podkastu opiše Žiga Lah, eden najbolj prepoznavnih slovenskih igričarskih vplivnežev, livestreamerjev in nekdanji profesionalni košarkar. Z depresijo se je spopadal tri leta, pomoči, ki so mu jo ponujali starši ni sprejel. Njegova izkušnja kaže, da depresija ni stvar, ki bi jo posameznik premagal sam, kako pomembno je poiskati pomoč in da okolica ne obupa pri poskusih nudenja podpore.

Kako prepoznati depresijo pri mladih?

Med znaki pri mladostnikih, ki bi lahko kazali depresivno motnjo, so:

• spremembe v vzorcih spanja (pretirano spanje ali nespečnost),
• motnje hranjenja (povečan ali zmanjšan apetit),
• fizični simptomi, kot so glavoboli ali slabosti.

Če ti znaki trajajo dlje časa in zdravniški pregledi ne odkrijejo fizičnega vzroka, je lahko vzrok duševne narave. »Če se depresija prepozna v zgodnji fazi, so možnosti za hitro in uspešno zdravljenje veliko večje,« pravi sogovornica psihologinja in psihoterapevtka Klavdija Zver Zahwi.

Premagovanje predsodkov

»Zdi se mi, da ljudje ne razumejo, da čeprav imam po mojem mnenju trenutno najbolj zaželen poklic med mladimi, to ne pomeni, da boš kar naenkrat srečen in je vse v redu.«

Ena izmed ovir pri soočanju z depresijo so predsodki.

K razumevanju depresije je zato potrebno pristopiti z odprtim umom. »Če ne razumemo nekoga, to ne pomeni, da ne moremo vprašati. Ne smemo pa imeti absolutnega mnenja, da se depresija nekomu ne more zgoditi ali da bo izzvenela sama od sebe,« poudarja Klavdija Zver Zahwi.

Podpora okolice in vloga staršev

Starši igrajo pomembno vlogo pri prepoznavanju depresije in podpori mladostnikov. Ker mladi pogosto še ne znajo izraziti svojih občutkov, se njihova stiska lahko kaže kot razdražljivost, upad zanimanja za aktivnosti ali vedenjski izbruhi.

Psihologinja svetuje staršem, naj ne poskušajo pomagati z nasveti, pač pa naj poslušajo brez obsojanja in naj skupaj z otrokom poiščejo načine, kako preživeti skupen čas, ne le ko se pojavijo težave. To so lahko izleti ali pogovori o bolj lahkotnih temah. Pomembno se je zavedati, da če je depresija zelo globoka, fizičnih aktivnosti sploh niso zmožni.

Pogovori z mladostniki v stiski so torej nujni, pri čemer je strokovna pomoč v obliki psihoterapije priporočljiva, saj lahko terapevt mladostniku razloži njegova občutja na način, ki jih razume. Včasih je smiselno razmisliti tudi o medikamentozni terapiji.

Pomembno je tudi, da starši poiščejo pomoč zase, če ne vedo, kako pristopiti k mladostniku.

Praktični koraki za premagovanje depresije

Depresija močno vpliva na človekov vsakdan. »Stike sem imel le s spletnimi prijatelji, kar mi je gotovo pomagalo v tem obdobju, ko dve, tri leta sploh nisem šel ven,« opisuje Žiga in poudarja, kako težko je narediti že majhne korake. A ti so zelo pomembni, saj lahko vodijo do izboljšanja.

Poleg pogovora in strokovne pomoči, majhne korake predstavljajo fizična aktivnost, sprehodi v naravi in dihalne tehnike, ki pozitivno vplivajo na telo in duha. Terapevtka poudarja, da vsak premik – pa naj bo še tako majhen – pošlje telesu signal, da se stanje lahko izboljša.