Kaj je slabše: sladkor ali maščoba?

Vir: Shutterstock

Zdravnika dvojčka sta naredila poskus: za en mesec se je eden popolnoma odpovedal sladkorjem, drugi pa skoraj v celoti maščobam. Kakšen je bil rezultat?

Britanska enojajčna dvojčka Chris in Alexander Van Tulleken sta se lotila zanimivega poskusa, potem ko se je Alexander vrnil iz ZDA in ugotovil, da se je tam izogibal ogledalom in meritvam, a ko se je srečal z bratom dvojčkom, si je moral priznati, da je postal njegova debela različica ali »hodeča opozorilna zgodba o tem, kar bi lahko postal brat«.

Povečano telesno težo in debelost običajno pripisujemo pomanjkanju volje in samoobvladovanja ali genetskih in hormonskim dejavnikom. »Toda ko vidimo enega suhega in enega debelega dvojčka, je težko kriviti katero teh stvari,« je razmišljal Alexander.

Največji sovražniki: najprej maščoba, zdaj sladkor

Čeprav sta oba zdravnika, nihče izmed njiju ni vedel veliko o zniževanju telesne teže in zdravi prehrani. Kot bi te teme padle v razpoke v medicinskem šolanju: »Razumela sva biokemijo in presnovo hrane in veliko vedela o posledicah prekomerne teže. Ampak katera dieta deluje, zakaj jemo preveč in zakaj hujšamo … pa ne.«

Običajno vsi poznamo površno razmišljanje v slogu: redimo se zato, ker jemo preveč in smo premalo fizično aktivni. Toda ko pogledamo na to z vidika nasprotja maščoba ali sladkor, se formula ne izide. Še nedolgo nazaj so nas učili in na veliko razglašali, da je maščoba naš sovražnik številka ena: zaradi nje postanemo debeli, zato so oznanjali, da jejmo hrano z nižjo vsebnostjo maščob. Toda to dogmo zdaj izpodbijajo. Naš sovražnik številka ena je sladkor! Kaj je torej bolj škodljivo?

Eden brez ogljikovih hidratov, drugi z minimalnim vnosom maščob

Dvojčka sta našla odgovor v zanimivem poskusu, ki sta ga naredila na sebi. Enojajčni dvojčki so še posebej hvaležni za take poskuse, saj imajo povsem enako dedno zasnovo. Torej so bile vse posledice na telesu, ki sta jih opazila, posledica diete in ne dednosti.

Alexander se je mesec dni držal diete brez ogljikovih hidratov, Chris pa se je odločil za prehrano z izredno nizko vsebnostjo maščob (nekaj maščob telo potrebuje, da preživi, zato si je dopustil v prehrani dva odstotka maščob). Količinsko pa sta lahko jedla, kolikor sta želela. Oba sta imela enake fizične aktivnosti, tudi sicer sta živela zelo podobno, da bi bile lahko spremembe na telesih zares posledica diete.

Alexander pripoveduje, da ni bil nikoli lačen, se je pa počutil počasno in utrujeno, tudi zadah je bil močan: »Če vzamemo ogljikove hidrate, veselje nad obroki ugasne. In če odstranimo vse sadje in zelenjavo – vse ima ogljikove hidrate –, postanemo zaprti.« Chris na svoji nizkomaščobni dieti je ni dosti bolje odnesel: Nikoli se ni počutil sitega, zato je ves čas jedel prigrizke in ugotovil je isto kot brat – veselje nad hrano je splahnelo: »Makaroni brez olivnega olja so dolgočasni.«

Rezultat je bil viden na koncu meseca: Chris je shujšal za en, Alexander pa za štiri kilograme.

Tisti, ki je izločil maščobe, je shujšal za 1 kg, tisti brez ogljikovih hidratov pa za 4 kg. Oba pa sta se med dieto zelo slabo počutila.

Znanstveniki: Če se odpovemo OH, bomo shujšali

Velja prepričanje, da ogljikovi hidrati zvišujejo nivo krvnega sladkorja in spodbujajo telo, da proizvaja inzulin. Inzulin je hormon, ki ga potrebujem za znižanje krvnega sladkorja, a ima hkrati še drug učinek: je rastni hormon. Telesu omogoči, da spremeni sladkor v maščobo, ki jo telo zelo težko uporabi kot vir energije. To pa lahko vodi v kombinacijo trebušne debelosti, visokega krvnega pritiska in povišanega holesterola ter drugih maščob v krvi, kar povečuje tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, bolezni srca, kap, rak in druge resne zdravstvene težave.

Tako prepričanje velja zato, ker so po tej teoriji kalorije iz ogljikovih hidratov slabše od tistih v maščobah. Povzročajo več debelosti in večajo možnost za smrt zaradi srčnega napada. Obratno pa maščobe doživljajo preporod kot superhrana.

Znanstveniki bi povedali, da če bi se popolnoma odrekli ogljikovim hidratom, bi bilo skoraj nemogoče, da bi pridobili na teži. Verjamejo, da je omejitev vnosa sladkorja edina možna rešitev za epidemijo debelosti.

Shujšal že, a počutje je bilo obupno

Rezultati njunega poskusa so pokazali, da odgovor še zdaleč ni tako enoznačen. Oba sta izgubila na teži, več (4 kilograme) je izgubil Alexander, ki se je izogibal ogljikovim hidratom. Toda ostali rezultati so bili presenetljivi. Velja namreč, da ko se odpovemo ogljikovim hidratom, telo začne porabljati lastne maščobe kot vir energije. Toda ta hrana ni dobra za možgane. »Resda me ni mučila lakota, sem se pa počutil, kot bi imel težko glavo, kar se je najbolj pokazalo v tekmovanju z delnicami, ki sva ga izvedla s Chrisom.« Chris je namreč skoraj potrojil znesek, ki ga je Alexander zaslužil v eni uri.

Podobno so pokazali rezultati tekmovanja s kolesom, kjer je imel njegov brat bistveno boljši rezultat. »Torej, čeprav je bilo videti, da sem izgubil več telesne teže, sem se vsega loteval težje,« se je spominjal Alexander. »Tudi testi nivoja maščob v krvi in tveganja za sladkorno bolezen na koncu diete so pokazali presenetljivo in zaskrbljujočo resnico o tem, kako je moje telo izčrpavalo samo sebe v odsotnosti ogljikovih hidratov.« Čeprav je njegovo telo dobivalo nekaj energije iz beljakovin, jo je verjetno črpalo tudi iz njegovih lastnih mišic.

S poskusom sta dokazala, da lahko izgubimo veliko teže z dieto z malo ogljikovimi hidrati, kar pa ne bo nujno dobro za nas. Ravno tako lahko dosežemo isto z nizkomaščobno dieto, toda dolgoročno neregulirano uživanje sladkorja ima prav tako lahko negativne posledice za naše zdravje.

Pravo vprašanje: Katera hrana nas redi?

Alexandrov zaključek: »Najbolj zanimivo, kar sva odkrila, je, da sva si postavila napačno vprašanje. Ne – kaj je slabše, maščoba ali sladkor, ampak raje, katera hrana povzroča, da se mnogi izmed nas redimo in zakaj?«

Ne – kaj je slabše – maščoba ali sladkor, ampak katera hrana nas redi in zakaj?

Inzulinska hipoteza zveni zelo učeno, a ne pojasni, kar so dokazale velike in dolgoletne neodvisne študije: dieta z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov ne delujejo za vse oziroma niti za večino ljudi. Za katero koli dieto se odločimo, bi se jo morali držati do konca življenja.

Sladkor in maščoba sama po sebi ne zasvojita

»Industrija diet je polarizirana okrog preprostih debat, kot je maščoba ali sladkor, ker se tu vrtijo ogromni denarji. Kar sva ugotovila je, da resnični vzrok za pridobivanje teže ni niti maščoba niti sladkor. Celo nasprotno: sladkor nas sam po sebi ne zasvoji – le konji radi jedo sladkorne kocke, medtem ko zelo malo ljudi obožuje skuhane sladkarije ali sam toast. Tudi maščoba nas ne zasvoji: kdaj ste nazadnje ponoči smuknili v hladilnik po žlico masla?« Alexander ugotavlja, da moderna industrija procesirane/predelane hrane to zelo dobro ve, zato nam redko prodaja ločeno tisto, kar nas v kombinaciji tako zlahka zasvoji.

Brata dvojčka sta intervjuvala tudi nekaj znanstvenikov, ki sta jima dokazala, da ima prav kombinacija maščobe in sladkorja (kot jo najdemo na primer v mlečni čokoladi, sladoledu in pečenem krompirčku) podoben učinek na naše možgane kot kokain. Če odstranimo eno izmed njiju, bo vsaka banjica sladoleda bistveno manj okusna in nas bo tudi veliko manj zasvojila (seveda bo imela tudi manj kalorij).

Redi nas predelana hrana, ki združuje sladkor in maščobo.

Njuni zaključki so bili: Če želimo izgubiti nekaj teže, bo veliko lažje, če se izogibamo predelani hrani, ki vsebuje sladkor in maščobo. Taka hrana na naše možgane vpliva na povsem drugačen način kot naravna, zato se ji tako težko upremo. Vsaka dieta, ki zmanjša le vnos maščobe ali sladkorja, bo neokusna, težko bomo vztrajali pri njej in bo lahko tudi slabo vplivala na naše zdravje.

Vir: dailymail.co.uk

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja