Kadar očka bere pravljico, otrok razvije boljše jezikovne sposobnosti

Foto: Canva

Eden najbolj odrešujočih stavkov, ki mi jih mož lahko nameni okoli sedmih zvečer, se sliši takole: »Danes jih bom pa jaz spravil spat’.«

Poleg vseh dobrobiti, ki jih ta stavek prinaša najinemu zakonu :), naj bi velike koristi od tega imeli tudi otroci.

Otroci, ki jim pravljice berejo očetje, namreč razvijejo boljše jezikovne sposobnosti kot otroci, ki jim berejo samo mame. Vsaj tako so dokazali na Univerzi na Harvardu. Zato (da ne bo pomote, zgolj zaradi otrokove koristi 🙂 ) prepustimo branje večernih pravljic in uspavanje raje – očetom!

Očetje berejo in pripovedujejo drugače

Kaj je torej tisto, kar očetje pri branju pravljic počnejo tako drugače? S čim imajo tako velik vpliv na jezikovne sposobnosti otroka, na njihov razvoj domišljije in celo na izboljšanje koncentracije? Gre za prodoren ton očetovega glasu? Sodelujoči v raziskavi to zanikajo, v poročilu pa izpostavljajo zanimivo ugotovitev: Način, kako očetje berejo pravljice, je povsem drugačen od načina, kako to počnejo matere.

Ob branju pravljice bo očka gotovo dogodke iz knjige povezal z dogodki iz otrokovega ali svojega življenja.

Vodja raziskave dr. Elisabeth Duursma je ob opazovanju, kako očetje berejo, prišla do ugotovitev, ki so jo popolnoma navdušile.

»Če pobliže pogledamo, kaj se dogaja med branjem, opazimo, da očetje uporabljajo bolj abstrakten in kompleksen jezik.«

Svojo misel pojasni: »Ob branju pravljice bo očka gotovo dogodke iz knjige povezal z dogodki iz otrokovega ali svojega življenja. Kot primer naj navedem besedo ‘lestev’, ki se pojavi v knjigi. Veliko očetov ob tem že razlaga otrokom, da so sami nazadnje uporabili lestev, ko so plezali na streho, da bi jo popravili. Mame tega ne počnejo. One so bolj osredotočene na detajle in otroke pogosto sprašujejo po barvi rožice v knjigi ali po številu predmetov na ilustraciji.«

Dr. Duursma podaja opažanje, da je interakcija med otroki in očeti preprosto različna od interakcije med otroki in materami celo med branjem pravljic. Očetje se znajo tako vživeti v pravljico, da vsako stran lahko sproti naredijo za pravo doživetje. Med branjem pravljice se tako z otroki žgečkajo ali celo ravsajo, pojejo in uporabljajo ogromno mimike in kretenj. Mame pa so v nasprotju s tem nežnejše, rade berejo z umirjenim glasom pod toplo odejo.

Z ugotovitvami o tem, da znajo očetje otrokom svet pravljic približati čisto drugače, se popolnoma strinjam. Menim pa, da za piko na i pri pozitivnih posledicah branja pravljic ne poskrbi zgolj ‘dramaturgija’, temveč predvsem odnos ena na ena z očetom, za katerega v vsakdanu prepogosto zmanjka časa.

Očetje imajo radi znanost, zato jim danes predstavite dejstva, podkrepljena z dokazi, in jih pošljite v otroško sobo s kupom pravljic v roki.

Vir: telegraph.co.uk