Foto: CanvaVzporedno z aktivnostmi ob Pohodu za življenje, se vedno okrepljeno odzovejo tudi »na drugi strani«. Organizatorjem in udeležencem očitajo, da so to shodi proti težko pridobljeni pravici do splava, poleg tega pa zvito in sprenevedavo opletajo z ustavno pravico o svobodnem odločanju o rojstvu otrok. Ko se je ta člen pisal v ustavo, je bil mišljen kot pravica, da se lahko svobodno odločiš, če, kdaj in koliko otrok boš imel. Svobodno odločanje o rojstvu nima popolnoma čisto nič s svobodnim odločanjem o uboju lastnega otroka. Gre za dve povsem ločeni zadevi. Enkrat gre za življenje, drugič pa za smrt.
Splav je vedno uboj nebogljenega, še nerojenega otroka. Družba je najprej umoru dala drugačno ime, potem pa si je izmislila ustavne določbe in zakone, da si opere krvave roke in se dela, kot da s tem nima nič, ker je splav itak zakonska pravica.
Kaj je svetu prinesel legaliziran splav?
Najprej se je treba vprašati, zakaj se je sploh rodil boj za legalen splav. Seveda, ženske so opravljale splave pri mazačih, kjer sta bila vprašljiva vsaj higiena in »znanje«. Mnoge ženske so med postopkom umrle, mnoge so hudo trpele in se jim polno zdravje nikoli več ni povrnilo. Razlogi za splav pa so (bili) mnogoteri: ženska je imela že preveč otrok, ženska ali moški ali oba nista hotela otroka, ženska je bila posiljena, ženska je zanosila zunaj zakona ali, v novejšem času, izvedela, da otrok (morda) ni zdrav… Vsakega izmed teh razlogov, človeško gledano, lahko razumem. A vprašanje splava se vedno postavlja ob napačnem času, prepozno. In ali splav res reši kateregakoli od naštetih problemov?
Težav se ne rešuje pri sadovih, ampak pri koreninah
V naši družbi imam kar naprej občutek, da se problemov loteva tako, da se osredotoči na sadove. Jablana ne bo zdrava, če na gnilo pego na jabolku nalepiš pisano nalepko (tudi jabolko bo imela ravno tako zanič okus, kot brez nalepke). Jablana bo zdrava in bo rodila zdrave sadove le, če bo rasla na zdravih tleh, če bo imela dovolj hranil, sonca in prostora.
Splav je samo gnilo jabolko, ki bi ga radi ovili v bleščeč celofan. Jablana pa ostaja bolehna in zakrnela. Splav ne reši nobenega problema, naredi pa kup novih. Povzroči rane, dvome, slabo vest, vprašanja, krivdo, psihične težave…
Posadimo zdrave jablane, jih negujmo in uživajmo njihove slastne sadove
Znotraj družin naj bi zdravi odrasli vzgajali otroke tako, da dekleta po eni strani ne bi dražila spolnega nagona fantov na umazan način, fante pa po drugi strani tako, da jim ne bi niti na kraj pameti prišlo, da bi ženske opazovali kakorkoli drugače kot le s spoštovanjem. Ja, kar naenkrat odpadejo vsa pornografija, umazani filmi, literatura, opolzki vici, pol programa na nekaterih radijskih postajah, koledarji v mehaničnih delavnicah. Še pol reklam bi postalo povsem neprimernih.
Potem je na vrsti uporaba privzgojene odgovornosti. Imeti nekoga rad, prinaša tudi skušnjave. In če se nosečnost že zgodi, potem je zanjo treba sprejeti odgovornost. To pomeni, da daš otrokovo življenje v trenutku na prvo mesto lestvice svojih prioritet, da poskrbiš za mamo oz. da podpreš mladi par. Mladi morajo vedeti, da spolnost vedno prinaša s seboj možnost zanositve in posledično izjemno pomembne življenjske odločitve. Vedno.
Iz dobro obdelanih tal raste krepko drevo
Vladajočim elitam je prikladno, če njihovo ljudstvo sestavljajo ranjeni osebki, ki so čimbolj odvisni od njih. S takimi ljudmi se da namreč odlično manipulirati po trenutnem navdihu in željah. Moralo pa bi biti drugače. Družba bi morala poskrbeti, da človek lahko ob normalnem delavniku zasluži dovolj za dostojno preživetje in mu hkrati ostaja čas za negovanje družinskih odnosov.
Ob napovedi novega življenje bi moral sleherni zatrdno vedeti, da bo s pridnim delom zmogel premostiti vse izzive povečane družine.
Mame in očetje bi morali biti deležni občutka, da otroka rojevajo na svet, kjer bo z veseljem pričakovan in dobrodošel, kjer bo človeštvo poskrbelo, da ga bodo pričakali zdrav zrak, sveža voda in dovolj zdrave hrane.
Da se bo rodil v svet, kjer vojne ne krojijo gospodarskih gibanj vsega sveta in bogatenja posameznikov, ampak bo mir univerzalna dobrina, za katero se vsi zavzeto trudijo.
Da bo otrok lahko deležen vse potrebne zdravstvene oskrbe in šolanja, ki bo podpiralo vrednote staršev.
Slišati je kot pravljica, ampak, ja, to bi pa res bil civilizacijski dosežek. Si ga lahko samo predstavljate?
Poglej tudi naročniške vsebine:
Dr. Katarina Kompan Erzar: “Otroka se ne tepe. Nikoli.”
Sabina Košmrl Kaučič: Srečni in pomirjeni starši so za otroka največje darilo
Urška Petak: Tudi če izgubimo otroka v zgodnji nosečnosti, imamo vso pravico do žalovanja
Takole bom rekla: zagotovo je splav travma,tako umetni,kot spontani,kot izvemmaternicna nosečnost,kot smrt živega otroka zaradi bolezni,prometne nesreče,smrt prijatelja,zakonca,starša.
Nehajmo razglabljati o splavu na način obsojanja.
Ali to komu koristi,dragi na iskreni.net?
Ali želimo nazaj v srednji vek? Jaz ne. In seveda večina normalnih ljudi ne. Ali si želimo mazace,ki neprofesionalno naredijo splav,da ženska umre? Ne.
Ali želimo,tako kot v določeni državah,da zdravniki ne opravijo splava,če je ženskino življenje v nevarnosti? Ne!
Ja,mislim,da je to,da se splav lahko opravi na civiliziran način,v bolnišnici,z zdravstveno oskrbo,najboljša možna rešitev.
Se nisem slišala,da bi cerkev, ki se tako rada oglasa pri splavu,kaj rešila v korist žensk,punc,ki so bile v največji možni stiski in so naredile splav?
Npr. s koliko denarja upravlja Vatikan? Koliko žensk po svetu so do sedaj rešili? Koliko otrok so rešili?
Lahko je blefitati in čvekati in se delati pametne in moralneze,če nisi bil nikoli v tej situaciji. Lahko je biti pameten s polno ritjo vsega.
Prosim,dejte nehat slikat svet drugačen,kot je v resnici. Nobena stvar ni črno bela. In pika.
Ja,mi imamo mir,in si ne predstavljamo,kaj doživljajo ženske,otroci,ranljivi po svetu. Dejte drugim pustit živeti po svoje. Nehajte s temi sodbami.
Spoštovana Barbara!
Neverjetna ženska ste. Da vam je uspelo tako vzgojiti sina. Bravo. Edinstvena ženska ste. Vsem za zgled. Vse pohvale. Morda le to:
Dajte prebrati ponovno članek potem pa svoje komentarje tudi pod drugimi članki recimo ko ste pisali o odloku šolanja in se vprašajte ponovno kdo obsoja:-)
Avtorica ni nikogar obsojala, je pa navedla dejstva. Ne moremo zato ker je ženska v stiski reči da splav ni umor.
Neki ženski se zgodi neželena nosečnost, nek starš pa nehote vpiše otroka prekmalu v šolo…. to je življenje. Ne obsojajmo drug drugega temveč se podpirajmo v stiskah in si stojmo ob strani, bodimo spoštljivi in sočutni. V življenju je že tako dovolj preizkušenj brez da si ga še mi grenimo med seboj.
Jaz vedno kritiziram sistem, ki poneumlja ljudi in ljudje v 21. stoletju še vedno verjamejo ali politikom ali cerkvi. Zame je to kar podobno. Naj ljudje začnejo poslušati sebe, naj začnejo uporabljati svojo zdravo kmečko pamet.
To, da sem navedla dejstva, kako vsi prevzemamo odgovornost za svoja dejanja, je pač resničnost. V preteklost se ne moremo več vrniti.
Seveda je splav travma, je nekaj negativnega, je umor nerojenega otroka. Na to temo smo na iskreni net prebrali že ogromno člankov. Seveda je prav, da smo osveščeni o tem, kar se dogaja. Še vedno je splavov preveč (ne obsojam!), ker se še nikoli nisem znašla v situaciji, da bi bila moja nosečnost nezaželjena.
Po drugi strani pa vsaj jaz še nisem zasledila članka o tem, koliko otrok zapustijo očetje, kaj zapustijo, jih sploh ne priznajo, ali pa jih priznajo, pa zanje nič ne prispevajo, se zanje ne zanimajo, enostavno jih ne marajo. Se spomnim še iz službe, vsakodnevno so prihajale izvršbe na plače, ker očetje za lastne otroke niso plačevali preživnine. In po drugi strani, koliko očetov zaradi ene lajdre uniči družino, zapusti ženo, otroke in si omisli novo družino. Za otroke iz prvega zakona se sploh ne zanima več!
Dejstvo je, da tudi nekatere matere zapustijo družino in otroke, ampak take so v manjšini.
Tudi v 21. stoletju ogromno otrok odrašča brez očeta.
Kje je tukaj odgovornost moških? Tudi, če ženska naredi splav, je vedno kriva ženska, ona je morilka, moška odgovornost pa se konča s tem, da si zapre zadrgo!
Bodimo odkriti in recimo bobu bob!