“Festival družin je super izkušnja”

10. festival družin je za nami. Rajanje, smeh in topla srečanja so tiste besede, ki si so ga zaznamovale.

Ste letošnji festival zamudili? Zbrali smo nekaj vtisov, tako med udeleženci kot med organizatorji, da tudi vi ujamete vsaj kakšen utrinek.

Vsi vtisi udeležencev so s sobotnega programa, ki je bil bolj sproščen in manj “natempiran” :).

Na festivalu smo drugič. Lani smo se imeli super, zato smo se odločili, da letos spet pridemo. Lepo je, ko poklepetamo s prijateljskimi družinami, to nam veliko pomeni. Danes smo že kot družina odšli na pohod. Festival družin je super izkušnja.

Matej, Maja, Ema, Julija in Anže iz Ljubljane

Všeč mi je bilo sproščeno vzdušje in prijazno osebje. Zelo dobra sta bila fanta, ki sta kazala freerunning in sta si po predstavi vzela še kar nekaj časa za naše otroke in jih učila raznih trikov. Tudi čarovnik Grega se je spet izkazal in odlično zabaval naše otroke. Napihljivi grad je bil čista desetka za srednjega sina, najstarejša je uživala predvsem na poti preživetja in v družbi svoje prijateljice, 1-letniku pa je bilo tako zanimivo čisto vse :). Odlične so bile tudi štafetne igre. In čeprav nismo zmagali, smo se pa vsaj nasmejali, se malo spotili, predvsem pa zelo zabavali. Krka je bila, kljub temu da je mrzla, kar vabljiva – za otroka in moža celo toliko, da so se v njej okopali. Zaradi krasnega sobotnega vremena in odlične prijateljske družbe pa je bilo vzdušje še toliko boljše. Ko smo se vozili domov, so vsi trije otroci takoj zaspali, midva z možem pa sva bila zadovoljno utrujena in sva sklenila, da se prihodnje leto zagotovo vrnemo na Festival družin, morda se takrat opogumimo in pridemo celo prespat, pa četudi samo za eno noč.

Nina in Sara iz Tacna (ostali člani družine pa nekje naokoli)

Na festivalu sva prvič, zelo nama je všeč. Ravnokar prihajava iz skavtske delavnice. Bila je na temo spolnih vlog. Razvil se je zanimiv pogovor. Med drugim smo razmišljali, kako povezati enako misleče in kako se približati tistim, ki razmišljajo drugače. Gotovo so to stvari, ki jih bova lahko prenesli v vsakdanje življenje.

Irena in Nika iz Ljubljane

Prišli smo že v petek popoldan. Noč je bila pravo doživetje za otroke, bilo je lepo. Najbolj nas je zaznamovalo petkovo slavljenje v naravi, bilo je čudovito, kot Getsemani. Izpostavljeno je bilo Najsvetejše, čutiti je bilo prijeten občutek, vse je bilo v naravi. Res, krasna izkušnja.

Alenka, Terezija, Elizabeta iz Kranja (ati Rok pa nekje naokoli)

Prišli smo samo v soboto. Letos smo na festivalu prvič. Zaenkrat smo se razgledali naokrog, srečali znane obraze, poklepetali. Otroci imajo radi najraje puhasti živali. Prišli bomo tudi prihodnje leto.

Peter, Dora in Eva s Ptuja (mamica pa nekje naokoli) 

Na festivalu sem šesto leto, do zdaj sem bila v organizacijskem odboru, letos pa pomagam kot prostovoljka. Zame je festival vedno lepa izkušnja, čeprav je to hkrati delovni vikend. Najbolj všeč so mi ljudje. Vesela sem, ker se srečujem z vedno istimi obrazi in hkrati spoznam toliko novih. Všeč mi je povezanost med nami, odprtost. Se čuti prijetno vzdušje in to je lepo videti.

Polonca iz Repenj, prostovoljka

Petre, ki je vodja Festivala družin, pa v soboto seveda nismo mogli ujeti za klepet. Zato smo jo o vtisih povprašali par dni po zaključenem festivalu. 

Že med samim dogajanjem sem čutila, da je Festival družin uspel – ko se videla nasmejane obraze, sproščeno klepetanje, vsepovsod otroški živžav in predvsem mirne starše. Moji otroci so imeli od mene na festival bolj malo, ampak so kljub temu uživali. Poleg gledanja predstav jih je navduševali predvsem napihlijvi grad. Igrali so se vsepovsod: v šotoru, na travi, v vodi in – če pogledam njihova oblačila – predvsem v blatu :). Ko v ekipi v teh dneh pospravljamo po letošnjem festivalu, gledamo tudi že naprej: Kje bo naslednji festival? Kakšen bo? Kaj si želite vi, obiskovalci? Ampak morda je za ta vprašanje res še prezgodaj. Zato sem v teh dneh hvaležna predvsem za ekipo in prostovoljce, da smo lahko skupaj ustvarjali festivalski duh in pomagali vsem, ki so prišli, da smo bili kot ena velika družina.

Petra iz Trboj, vodja Festivala družin