Že nekaj časa si je mogoče širom Slovenije ogledati predstavo Pesem za Laro (igra in poje Lara Jankovič). Gre za čarobno glasbeno dogodivščino, ki te zasanja in popelje v stanje zanosa. Ta zapis nikakor ni kritika niti predstave niti glavne (in edine) igralke. Ogled toplo priporočam.
Kljub temu pa je predstava pustila rahlo grenak priokus. Žensko grenak priokus. Pa recimo celo temu “osmomarčevsko” grenak priokus.
Nekaj ozadja
Zgodba se osredotoča na roman in film Doktor Živago. Gre za klasiko Borisa Pasternaka, slovitega ruskega pesnika in pisatelja. Avtorica predstave je izbrskala, da ima roman Doktor Živago svoje protagoniste tudi v resničnem življenju. To je bil poročen Pasternak in njegova dolgoletna ljubica Olga Ivinskaja, ki je bila vdova z dvema otrokoma. Zaradi Pasternaka je dala na stran svojo kariero. Zaradi njega je nekaj let preživela na prisilnem delu. Leta ji je obljubljal, da se bo ločil in zaživel z njo. Ko je bil po izidu romana Doktor Živago prisiljen zavrniti Nobelovo nagrado in je bil s strani ruskih oblasti stalno nadlegovan zaradi izdajstva, je 22 let mlajši Olgi celo predlagal skupinski samomor.
V resnici to ni bila lepa ljubezenska zgodba. Bila je žalostna zgodba, polna hrepenenja, bolečine in trpljenja. Za Olgo in njene otroke, za Pasternakovo ženo in končno tudi zanj, kajti sedeti na dveh stolih in nikomur v polnosti pripadati in se predati ne more biti srečno življenje.
Hrepenenje po dramatični ljubezni
Slišali smo zgodbo ljubice Olge. Nismo slišali zgodbe žene. Zgolj detajle. Da jo je mož peljal na počitnice. Da ljubice ni spustila k moževi smrtni postelji. Nismo slišali zgodbe Borisa Pasternaka. Zgolj interpretacijo skozi oči Olge, ki je očitno lagala sama sebi, da se ji dogaja velika ljubezenska zgodba.
Velike ljubezni se ne dogajajo v prevarah. Velike ljubezni se dogajajo v zvestobi in predanosti. V zavestni odločitvi – ti si edina, ti si edini. Tudi če mi bo kdaj skozi desetletja življenja s tabo kdo drug razburkal hormone, zavestno vsak dan znova izberem tebe!
Vse Pasternakove strastne pesmi muzi Olgi so bile le zlati prah, ki ga ni bilo dovolj niti za skromen poročni prstan, ki bi govoril: “Samo ti in nobena druga.”
Resnično velika ljubezenska zgodba
Srečna zgodba se je odvijala nekje drugje. Morda v sosednji ulici, kjer je par poznih srednjih let po treh desetletjih zakona, ob otrokih in obveznostih skupnega življenja drug do drugega še vedno čutil nežno in predano ljubezen. Kjer je žena vedela, da mu je dala vse in da je od njega vse dobila. Kjer je mož vedel, da bi šel jutri v gulag zanjo, če bi bilo treba, za danes pa je srečen, če ji lahko utrga rožo v parku. Morda ji ni napisal pesmi, je pa vsako jutro prinesel drva in zakuril, da je lahko malo dlje poležala.
Feministično vprašanje
Ker življenje ni preprosto in se pogosto poigra z nami, se takšne zgodbe kot je Olgina seveda dogajajo. Vprašanje pa je, zakaj jih kot družba slavimo. V takšnih zgodbah ženska vedno potegne kratko. Tako žena kot ljubica. Je žensko življenje še vedno manj pomembno, je njena izpolnitev res le v tem, da jo moški ljubi? Zakaj slavimo »ljubezenske« zgodbe, ki so pravzaprav precej bedno izkoriščanje in životarjenje.
Ni lepo biti ljubica, niti malo. Ne glede na to, kako imeniten in vznemirljiv je ljubimec. Lepo je biti žena. Žena možu, ki si mu na prvem mestu! In za emancipirano žensko je vse drugo tako zelo manj. Trpljenja je na tem svetu dovolj, ni potrebe, da si ga pripravljamo same. Obstajajo seveda še druge poti povsem srečnega in izpolnjenega življenja kot biti žena, a biti ljubica gotovo ni ena od njih.
Govorimo o feminizmu in ženskih pravicah, potem pa v filmih, kulturi, pesmih, romanih slavimo ženske, ki so svoje življenje, dušo in telo prodale za ščepec ljubezni in poezije. Velikokrat zviška gledamo na dolgotrajne zakone in pomilujemo ženske v njih. Kajti seveda velja: z leti se nabere dobrega in slabega. V obe smeri!
Tradicionalni zakon v modernem svetu in še zlasti pri modernih feministkah ni kaj posebno priljubljen. Ampak morda bi bilo smiselno in tudi za žensko vprašanje primerneje, da bi promovirali zgodbe, v katerih je ženska za svojega moškega na prvem mestu, ljubljena, občudovana, spoštovana … Ne le v trenutkih vznesenosti, ampak v dolgi in predani zvezi, ki se ne boji pred Bogom in ljudmi obljubiti: Dokler naju smrt ne loči!
Za dober umetniški vtis prisluhnimo spodnji pesmi (žal izvedba Lare Jankovič iz predstave ni javno dostopna). Lep dan žena!
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Vsem ženskam sveta najlepši dan 😉
In ja,rada sem ženska.! In rada imam moške!
Danes je mednarodni dan žensk. Žena, mater, vseh žensk. Pustimo ob strani ljubice in feministke. Pomislimo na vse tiste ženske, matere, ki tiho in neopazno naredijo ogromnega dela. Poleg svoje službe še doma. Dela, ki velikokrat ni spoštovano, ni cenjeno in ne plačano.
Spoštovanje si zaslužijo tudi vse tiste ženske, ki ne hodijo v službo, pač pa se v celoti posvetijo svoji družini, ki skrbijo za onemogle starše, moževe starše, otroke, domače živali.
Vsaj danes pustimo ob strani vse intrige in politične igrice.
Iskrene čestitke vsem ženskam. Lep dan želim vsem.