Ena resnica in dva vica o spovedi

Foto: Shutterstock

Spoved je eden tistih zakramentov, ki vzbuja mnogo predsodkov in napačnih predstav. Veliko kristjanov ima o spovedi zelo otročje predstave, izogibajo se je, če se le da, in pri njej opisujejo svoje prestopke, kot bi bili v petem razredu osnovne šole. Obremenjeni so s tem, kaj bo rekel in kaj si bo o njih mislil duhovnik. Videti je, da se iz spovedi radi smejimo in jo banaliziramo. Na primer:

Kljub temu pa, če pozorno beremo, tudi vse te šale v ozadju skrivajo v sebi globoko hrepenenje, da bi imeli čiste račune z Bogom, da bi nas razumel, da bi nas sprejel, da se mu naši grehi ne bi zdeli prehudi, da bi mu bili všeč, celo da bi ga zabavali …

Zato poglejmo podrobneje, kaj spoved sploh je, komu je namenjena, kaj je pri njej pomembno in kaj ni niti malo pomembno. Kaj se pri njej absolutno ne bo zgodilo in kakšne so njene posledice ter predvsem, zakaj je koristna za vas.

Ne boj se spovedi. Ne definira te tvoj greh. Definira te to, da si ljubljeni božji otrok.

Spoved za odrasle!

Če še nismo, moramo najprej  prerasti svojo otroško predstavo o nas kot porednem šolarčku in duhovniku in še huje Bogu kot strogemu policaju. Prvo in najpomembnejše pri spovedi je to, da je namenjena nam v pomoč. Ni namenjena naši obtožbi, ponižanju, osramočenju, nadzoru nad nami … Niti pri spovedi ne gre za naše prekrške. V prvi vrsti sploh ne gre za naš greh. Gre za naš odnos z Bogom. Je Bog na prvem mestu v našem življenju? Ali je na stranskem tiru? Od tega je odvisno tudi vse drugo.

Spoved je kot zdravilna kopel. Na svoje grehe ne glej kot na prekrške in na Boga kot na redarja. Na svoje grehe glej kot na svoje bolezni in slabosti in na Boga kot na zdravnika. In na spoved kot na obisk pri nebeškem terapevtu, ki bo tvoje slabosti olajšal in ti pomagal bolje živeti. Ni jezen na nate, nisi na črnem seznamu. Rad bi, da prideš k njemu, da te stisne k sebi. Da ti podeli odpuščanje in da ga postaviš na prvo mesto v svojem življenju.

Ko ti pogledaš svojega otroka, kaj vidiš? Njegove napake in slabosti? Ali vidiš ljubljenega sina ali hčer za katerega bi vse naredil in mu želiš dobro? No, Bog ljubi bolj, kot ljubiš ti.

Kaj si bo pa mislil duhovnik?

Duhovnik si ne bo mislil nič. Slišal je že vse možne grehe in to velikokrat. Ne zanimajo ga. Ni tam, da sodi kogarkoli. Ti tam govoriš z Bogom. Duhovnik je tam za to, da ti v Jezusovem imenu podeli odvezo in s tem odpuščanje. Če imaš srečo, bo tudi duhovnik izkušen svetovalec in ti bo Bog morda tudi po njem dal kak nasvet. Ampak tudi, če bo napol gluh, to zakramenta spovedi in prejete milosti ne bo spremenilo.

Tudi brez skrbi, nikomur ne bo povedal, kar bo slišal, pa naj bo še tako škandalozno. Če bi to storil, bi ga samodejno zadela kazen izobčenja iz katoliške Cerkve. Zgodovina Cerkve pozna številne svetnike, ki so raje pretrpeli mučeniško smrt kot pa prekršili spovedno molčečnost.

Tudi če nosiš na duši kak hud greh, naj te to ne odvrne od spovedi. Božje odpuščanje je neizmerno. Bog ve, da boš spet grešil. Kljub temu ti je pripravljen vse odpustiti. Sedemdesetkrat sedemkrat je dejal, kar pomeni neskončno. Razume, da smo grešniki in želi nam pomagati.

V prvi vrsti sploh ne gre za tvoj greh. Gre za tvoj odnos z Bogom. Je Bog na prvem mestu v tvojem življenju? Ali je na stranskem tiru? Od tega je odvisno tudi vse drugo.

Priprava na spoved

Je zelo pomembna. Pri njej premisli, kje si s svojim življenjem, kar se tiče odnosa z Bogom, z bližnjimi in s samim sabo. Gre za neke vrste revizijo. To je dobro, to v redu funkcionira, tu pa niti ne in tu bi potreboval nekaj božje milosti, da z njeno pomočjo postavim stvari na svoje mesto. Pri pripravi si lahko tudi pomagaš z VPRAŠANJI.

Ne boj se!

Ko ti pogledaš svojega otroka, kaj vidiš? Njegove napake in slabosti? Ali vidiš ljubljenega sina ali hčer, za katerega bi vse naredil in mu želiš dobro? No, Bog ljubi bolj, kot ljubiš ti.

Zato se ne boj spovedi. Ne definira te tvoj greh. Definira te to, da si ljubljeni božji otrok. Bog ve, da si grešnik. Raje ima grešnika, ki se zaupno in skesano obrne k njemu kot nadutega farizeja, ki ne ve, zakaj bi šel k spovedi, ker nima grehov. Bogu si tako pomemben, da bi pustil 100 svetnikov, da bi šel iskat tebe, ki si grešnik. Prvi korak je bil, da si kliknil na ta članek. Drugi, da boš razmislil, kje si v odnosu s svojim Stvarnikom, z bližnjimi in s sabo. Tretji je, da boš šel v letošnjem postnem času k sveti spovedi. Četrti je, da boš vsak dan malo mislil na Boga in poizkušal živeti malo bolj blizu njegovemu srcu. Peti je, da bo božja milost delovala v tvojem življenju in te preobražala.

Če še vedno omahuješ, se spomni, da v Svetem pismu piše, da je v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja. (Lk 15,7). 

Zakaj jim ne bi privoščil malo veselja?