Danes, le nekaj dni pred 5. obletnico prvega padca družinskega zakonika na referendumu, bodo poslanci glasovali o novem predlogu tega zakona. Kaj prinaša njegovo morebitno sprejetje?
Poslanci družinski zakonik obravnavajo v drugem branju (splošne razprave v prvem branju niti ni bilo – zanimivo, zahtevala ga ni niti opozicija). Ker je vloženih amandmajev manj kot na 10% členov zakona, ima vlada možnost, da predlaga tretje branje in končni sprejem zakona celo že na tej seji.
Zato se lahko zgodi, da bo družinski zakonik dokončno izglasovan še ta teden. To bi pomenilo, da bi bil izglasovan tik pred 5. obletnico prvega padca na referendumu.
Zanimivo bo videti, ali se bo vlada za to odločila, saj bi v tem primeru glasovanje domala sovpadlo ne samo z obletnico prvega referenduma, ampak tudi z uradno ustanovitvijo Primčeve stranke GLAS za otoke in družine (stranka po ustanovljena v soboto, 25. marca 2017 v Škofji Loki).
[DOPOLNILO 18:40 Vladajoči koaliciji se je očitno mudilo in so družinski zakonik izglasovali že danes, nekaj pred 18.00 uro. Za je glasovalo 54 poslancev, 25 jih je bilo proti.]
Stran od oči javnosti
Po za oblast in zagovornike šokantnem drugem referendumskem padcu decembra 2015 se je vlada sprejemanja temeljne družinske zakonodaje tokrat lotila bolj zvito, predvsem pa stran od oči javnosti.
Po klasični taktiki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so dali predlog v javno razpravo v poletnem času. Glavni akter civilne družbe, Gibanje za otroke in družine, je bilo odrinjeno od dialoga – ministrstvo je bilo voljno opraviti vljudnostni sestanek z njimi šele dan pred sprejetjem zakona na vladi. Na obravnavi na delovnem telesu v državnem zboru so predstavnike civilne družbe časovno omejevali itd.
Za kooperativnost pa so poskrbeli tudi dominatni mediji. Družinski zakonik ni bil téma (povsem drugače kot pri prejšnjih poskusih), poskrbljeno je bilo, da se o aktivnostih civilne družbe, ki je nekaterim ključnim rešitvam nasprotovala, ni poročalo.
Kukavičje jajce za pot do homoseksualnih porok … in vsega, kar sledi
Čeprav je ministrica Kopač Mrakova danes v uvodnih besedah v parlamentu zatrjevala, da novi zakonik ne prinaša dodatnih možnosti za homoseksualne pare in da je odpiranje te tematike le nabiranje političnih točk, pa imamo utemeljene razloge za skrb in nezaupanje.
Politične in civilnodružbene elite, ki so si prizadevale za radikalno predrugačenje zakonske zveze in družine, so po drugem referendumskem porazu jasno napovedale, da bodo do cilja enkrat že prišle, čeprav po drugi poti.
Vladna politika že zdaj dela čedalje večje korake v smeri širjenja in uveljavljanja idelogije genderizma pod krinko »enakosti spolov«.
Tudi ustvarjalci novega zakona so se tako poslužili zvite poteze, s katero bi postavili temelje, da bi tudi istospolnim parom lahko bila dana možnost posvojitve otrok.
Kako? Definicijo »Pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine« so ločili do definicije zakonske zveze (v 3. členu) in jo premaknili v 20. člen. Tam ima ta definicija lahko vpliv na zakon o istospolnih partnerskih zvezah in tudi istospolnim zvezam prinese določilo, da je njihov namen »v zasnovanju družine«. Vsi pa vemo, kaj to pomeni.
Po kritikah je bila sicer dikcija na predlog civilne družbe in stranke Nova Slovenija na pristojnem odboru državnega zbora uvrščena nazaj v tretji člen.
Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude, pojasnjuje, zakaj je mesto opredelitve namena zakonske zveze (zasnovanje družine) ključnega pomena. Od 3:50 dalje.
Zakaj je definicija tako pomembna?
Zelo pa se je zapletalo tudi pri definiciji družine. Poglejmo si različne predloge:
Sedaj veljavni Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih:
Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo.
Vladni predlog:
Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice.
Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države.
Predlog Gibanje za otroke in družine:
Družina je življenjska skupnost mame in očeta ter otrok, tako rojenih, kot spočetih in še nerojenih.
Zaradi koristi otrok, tako rojenih kot spočetih in še nerojenih, uživa družina posebno varstvo države.
(Pojasnilo: predlog poleg tega predvideva še definicijo enostarševske, razširjene, začasne nadomestne in skrbniške družine.)
Predlog NSi (= sedaj veljavni zakon):
Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo.
Dopolnjen vladni predlog (na matičnem odboru v državnem zboru, po predlogu SDS):
Družina je življenjska skupnost otroka, ne glede na starost otroka, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice.
Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države.
Predlog SDS:
Družina je življenjska skupnost mame in očeta ter otrok.
Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere.
(Pojasnilo: predlog poleg tega predvideva še definicijo enostarševske, razširjene, začasne nadomestne in skrbniške družine.)
Če bi živeli v normalnem svetu in normalni državi, bi dejansko bila definicija, ki velja sedaj, popolnoma dovolj. Tako kot je še do nedavnega bilo dovolj, da si rekel »zakonska zveza« in ti ni bilo treba posebej opredeljavati, da je to med dvema osebama, ki sta moškega in ženskega spola. Sapienti sat.
A ker živimo v norem svetu, kjer nekatere elite čedalje bolj ekperimentirajo s človekovo naravo, rušijo pomen spolne identitete in v duhu radikalnega relativizma celo postavljajo pod vprašaj tudi temeljne pojme starševstva, očetovstva in materinstva, je jasno, kakšne poti lahko odpirajo nejasne definicije pojma družine, kot jih predlaga vlada.
Žalostno, čeprav povsem logično, je, da se nam vzbudi nezaupanje že celo ob tem, ko je zapisana beseda »starši« in je za varno razumevanje potrebno še pojasniti, da gre za »očeta« in »mamo«.
Namesto družbene povezanosti obdobje povečanega nezaupanja in zaskrbljenosti
Vladna mašinerija bo pri novem predlogu družinskega zakonika zagotovo kot valjar mlela dalje in zakon sprejela, morda že ta teden.
Če se bo to zgodilo, pa bomo glede na dosedanje izkušnje zagotovo stopili v obdobje velikega nezaupanja in zaskrbljenosti. Namesto, da bi v teh zahtevnih časih za slovensko družbo, kulturo in nacijo okolje, ki bi omogočalo večjo družbeno kohezivnost.
Ustvarjati družini prijazno in naklonjeno družbo, okolje, ki bo cenilo dar moškosti in ženskosti, očetovstva in materinstva pa bo čedalje bolj zahtevna naloga.
Eno pa je po več kot petih letih bojev okoli družinskega zakonika jasno – val nevarne ideologije genderizma bo domala nemogoče ustavljati zgolj civilnodružbeno.
Zajezili ga bomo lahko le, če bomo izvolili drugačno oblast, moč pa mu odvzeli le s potrpežljivo in vztrajno preobrazbo kulture.
