Foto: ShutterstockOb začetku šolskega leta delamo seznam otroških popoldanskih aktivnosti. Starši si želimo, da bi otrok razvil vse svoje talente in seznam se hitro daljša. Pa je to sploh potrebno? Morda vam bo pri (ne)odločanju za kopico izvenšolskih dejavnosti pomagalo dejstvo, da raziskave ne potrjujejo povezanosti med obiskovanjem dejavnosti in uspehom v življenju.
Število aktivnosti, ki jih obiskuje posamezni otrok, se iz leta v leto povečuje. Že predšolski otroci hodijo na različne »urice«, učenci pa imajo v popoldanskem času dve, tri ali več aktivnosti. Mnogi starši se bojimo, da bo otrok začel zaostajati za vrstniki, če ga ne bomo zgodaj vpisali na športne, glasbene in jezikovne programe. Zdi se nam, da mu moramo omogočiti čim več spretnosti in znanja, da se bo v življenju lažje znašel. Za to nam seveda ni žal ne časa ne denarja. A po raziskavah sodeč naše starševsko prizadevanje ne obrodi pričakovanih sadov.
Uspešnost otroka ni povezana s številom aktivnosti, ki jih ta obiskuje
Če otroku ne omogočimo razvijanja talentov na vseh področjih, se kaj hitro lahko počutimo kot slabi starši. A Steven V. Levitt, oče štirih otrok in profesor ekonomije na Univerzi v Chicagu, ki je z raziskovalno ekipo analiziral podatke o vplivu starševske aktivnosti na otrokov akademski uspeh, ugotavlja, da uspešnost ni odvisna od tega, koliko aktivnosti obiskujejo otroci.
“Povezava med uspešnostjo in izvenšolskimi dejavnostmi je zanemarljiva. Moja osebna domneva pa je, da prenatrpanost otroških urnikov negativno vpliva tudi na otrokovo srečo in zadovoljstvo,” pravi Levitt. Hkrati opozarja na neupoštevanje dejstva, da le majhen odstotek otrok postane svetovno znanih in uspešnih posameznikov na kateremkoli področju. Prepričani smo, da ima otrok »skriti talent«, ki ga nikakor ne smemo spregledati. A če hčerke pri šestih letih ne vpišemo na balet, je verjetnost, da smo jo oropali kariere primabalerine, izjemno majhna.
Nekatere talente in strasti bomo odkrili šele v najstniški ali odrasli dobi. In s tem ni nič narobe! V otroštvu pa se rajši osredotočimo na gradnjo dobrih odnosov in umirjeno družinsko dinamiko.
Preobremenjeni otroci, izmučeni starši
Sodobni otroci nimajo časa za odkrivanje lastne kreativnosti, prosto igro in povezovanje s starši in vrstniki, saj so ves dan zasedeni s šolo in dejavnostmi. Obremenjenost otrok vpliva tudi na starše, ki pregorevajo med razvažanjem otrok in divjo družinsko dinamiko, v kateri zmanjkuje umirjenega časa za pogovor in igro.
“Nič ni narobe, če otroku ne omogočimo vsega, kar si želi. Starši imamo manj težav s postavljanjem meja pri materialnih dobrinah, zelo težko pa zavrnemo otroka, ki se želi ukvarjati z določenim hobijem. Otroci se morajo naučiti, da imajo njihove želje meje, a starši zelo zelo težko rečemo: Tega si ne moremo privoščiti,” pravi Barbara Dafoe Whitehead, direktorica raziskovalnega centra John Templeton. “A s tem v resnici ni nič narobe. Ne le, kadar si nečesa ne moremo privoščiti, ampak tudi takrat, ko bi določena aktivnost preveč vplivala na družinsko dinamiko in naše lastne zmožnosti.”
Talente razvijamo vse življenje
Naši možgani se razvijajo do 25. leta in učijo vse življenje. Nekatere talente in strasti bomo odkrili šele v najstniški ali odrasli dobi. In s tem ni nič narobe! Namesto obsedenosti, kaj vse bodo naši otroci zamudili, se rajši osredotočimo na gradnjo dobrih odnosov in umirjeno družinsko dinamiko. Otroci naj se ukvarjajo s tem, kar jih veseli in naj imajo zraven tudi dovolj prostega časa. S tem bomo najbolje poskrbeli, da odrastejo v zadovoljne in uspešne odrasle.
Viri: scholar.harvard.edu, freakonomics.com, nber.org
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
