Študije kažejo, da zadovoljstvo z zakonom močno sovpada s tem, kako zadovoljni so pari s svojimi pogovori. To zadovoljstvo pa ni odvisno toliko od količine časa, ki ga zakonca porabita za pogovor, kot od kakovosti teh pogovorov.
Lahko celo rečemo, da je uspeh odnosa odvisen od uspeha pogovora. Samo če čutim, da me partner zares in spoštljivo posluša, mu namreč lahko pripovedujem o svojih občutkih, ranah, težavah pa tudi o veselju in uspehih, lahko mu preprosto povem, kako sem (mi gre), in se ob tem počutim sprejeto. Drug drugemu zaupava, ker se lahko v najinih pogovorih drug drugemu odpreva brez strahu pred presojanjem, obsojanjem ali ocenjevanjem. V pogovorih in preko njih doživljava varen okvir za intimnost najinega odnosa.
V takšnem odnosu si želimo, da ne bi bili ljubljeni zaradi naših dosežkov, naših uspehov, naših velikih avtov, ampak zaradi tega, kar preprosto smo – kot osebe (to sicer ne pomeni, da mora vsako naše dejanje vzbuditi sozakončevo očaranost). Ta »kar sem« pa lahko moj sozakonec v veliki meri doživi, ko mu/ji o tem spregovorim, se mu/ji odprem.
Ko kopni besedni zaklad …
V začetku zveze je to vsem nekako jasno in veselje do skupnega pogovora zelo intenzivno doživljajo ter tudi negujejo. Izkušnje pa kažejo, da pogovori s trajanjem zakona večinoma slabijo/pojemajo. Študije celo kažejo, da se celo besedni zaklad, ki ga zakonca uporabljata v skupnih pogovorih, postopoma manjša. Iz tega lahko sklepamo, da pari, ki so že dlje časa skupaj, menijo, da lahko preživijo z vedno manj besedami. Mislijo si, da drug o drugem že vse vedo, in se ne zavedajo, da je to lahko znak usihanja resničnega zanimanja drug za drugega.
Sledite spremembam!
Vsi ljudje se – tako kot vse živo – stalno spreminjamo. Znanstveniki ugotavljajo, da se v času sedmih let obnovi skoraj vsaka celica našega organizma, pa tega niti ne opazimo. Prav tako se spreminja človeka na duševno-duhovnem področju, brez da bi bilo tu na zunaj vidno. Kako lahko torej vem, kako ti gre danes in o čem trenutno tako intenzivno razmišljaš? In kako lahko ti veš, česa sem se pravkar tako razveselil/a, kaj mi gre na jetra in kaj me trenutno tako zaposluje?
Partnerski pogovor = konflikt?
Mnogi imajo vtis, da so partnerski pogovori izključno konfliktni pogovori, v katerih se partnerja vedno soočata le s težavami. A če bi se več pogovarjali drug z drugim, brez da bi ob tem že morali reševati kako težavo ali kak konflikt, če bi si enostavno večkrat ponudili možnost, da bi nekaj izvedeli drug o drugem, potem bi se verjetno tudi veliko manj prepirali. Poleg tega pa bi se tudi prepirali bolje, ker brez soočanja pogledov vendarle ne gre v nobenem partnerskem odnosu.
Ostanita v pogovoru!
Pri tem pa je ključno, da zakonca ostaneta v pogovoru. Tako lahko svojemu sozakoncu nekaj povem o sebi, o svojih občutkih, upih, razočaranjih ipd. in vedno znova nekaj izvem o drugem, le tako sem lahko soudeležen v življenju drug drugega in pri tem, kar je drugemu pomembnega. Partnerski odnos pa ni nič drugega kot nekakšno stalno sodoživljanje.
Na tak način pa se ni vedno enostavno pogovarjati, še posebej ker pri delu in v javnosti ne govorimo prav veliko o našem notranjem doživljanju stvari. To niti ne bi bilo smiselno, bilo bi skoraj mučno. A prav zato takšnih pogovorov ne vadimo veliko in so marsikomu zelo zahtevni. Bistven pogoj za takšnega pogovore pa je to, da se osebi odpreta drug drugi in da se ne govori le »o« nečem.
Več nasvetov za to, kako vstopiti v tak pogovor pa prihodnjič.
Povzeto po: eheonline.at
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!