Deklica v šoli zavrača hrano

Foto: Shutterstock

Pozdravljeni,

na naši šoli imamo deklico, ki v šoli nič ne je. Doma ji dajo, kar ima rada: nekaj jedi in sladkarije. Obvestile smo tudi šolsko psihologinjo. Deklica ni presuha, je pa bleda in tudi pri športu ne zmore delati vseh stvari … Učiteljice smo opozorile tudi starše. Kaj lahko še storimo? Takega primera, da otrok ne bi nič jedel vse do 15. ure, še nismo imele. Od doma ji malice ne dajo, ker vedo, da je ne bo pojedla. 

Zaskrbljene učiteljice

________________________________________________________________

(Vprašanje smo prejeli po objavi prejšnje svetovalnice z naslovom Na pomoč, moj otrok je preveč izbirčen.)

Včasih je kar težko razumeti, kaj se dogaja s hrano v današnjem času. V naši zahodni civilizaciji večina ljudi ne občuti pomanjkanja hrane, večji postaja problem zavržene hrane. Danes imamo na razpolago veliko izbire jogurtov, sadja in zelenjave iz različnih koncev sveta … Police so polne in se je včasih kar težko odločiti in izbrati med vso ponudbo hrane. Istočasno pa se mnogo ljudi, na različnih koncih sveta, še vedno srečuje s pomanjkanjem hrane ali z revno in osiromašeno prehrano. Včasih se nam zdi “narobe svet”?

Veliko vsega se vrti okoli hrane kako in kaj bi jedli, ali bi sploh kaj (po)jedli  … Vemo, kako hitro pridemo do odvisnosti od hrane ali do različnih vrst motenj hranjenja. Prav tako se pri odraslih in otrocih veliko čustvenih in drugih težav kaže tudi preko hrane (odklanjanje, prenajedanje, le izbrana in določena vrsta hrane … ) in tudi na to moramo biti pozorni.

Različni okusi

Večkrat slišim otroke in mlade, ki se pritožujejo, da hrana v šoli ni dobra. Res je, da imamo različne okuse, a kaj vse se lahko dogaja pri otroku? Je morda “izbirčen” ali je zadaj še kaj drugega … Nekateri otroci res niso ješči že od malega in bolj s težavo kaj spravijo vase. Na drugi strani so otroci, ki jih hrana diši, uživajo v njej in imajo večino stvari radi. Različni smo si v okušanju in spoznavanju novih stvari. Okusi pa se tudi spreminjajo in lahko se nam zgodi, da nam po določenem času, določena vrsta hrane ni več tako všeč, kot nam je bila nekdaj. Tudi naše telo nam ob tem sporoča, kaj v določenem času bolj potrebuje.

Kaj je s hrano?

Kaj pravzaprav narediti v primeru, ko otrok je malo oziroma le izbrano hrano? Vidim, da ste v šoli že opravili nekaj pogovorov s starši in psihologinjo. Na kakšen način je potekal ta pogovor, ne vem. Dobro je, da se skupaj s starši in psihologinjo odprto v živo pogovorite in predstavite vaše skrbi in kaj vi opažate v šoli pri deklici. Spodbudite starše, da iskreno povedo, kako je doma. Na kakšen način se doma prehranjujejo? Jedo skupaj, je deklica sama? Pripravljajo hrano posebej zanjo? Kakšni so odnosi doma? Se je morda v zadnjem času zgodilo kaj pomembnega, kar bi lahko vplivalo na deklico? Dobrodošel bi bil tudi pogovor v smeri predstavitve hrane in njenih učinkov na telo in za razvoj otroka, da dobi vse potrebne gradnike za telo (vitamine, minerale …). Prav tako je primeren iskren, odprt in topel pogovor samo z deklico kako je, kaj se dogaja v šoli, doma, pri hrani? Morda se bo odprla in kaj več povedala. Obenem pa tudi pogovor skupaj z deklico in s starši kje bi iskali skupne možnosti in rešitve, ideje za naprej. Kaj se lahko dogovorite? Naj vse to poteka v sproščenem, varnem in prijetnem vzdušju.

Nekaj konkretnih idej, ki bi morda lahko pomagale

V razredu pripravite srečanje s pogovorom o hrani vitaminih, mineralih (sadje, zelenjava …), kje se nahajajo in kako pomembni so za rast, za pravilen razvoj telesa in možganov. Hrana je tista, ki nam daje energijo, a je pomembno, katera vrsta hrane gradi naše telo, prispeva k rasti organizma in zdravemu imunskemu sistemu in katera nam daje le energijo (sladkor, bel kruh, bele testenine). Otroci lahko skupaj iščejo in izrezujejo iz različnih letakov vrste hrane, ki se jim zdijo pomembne in zdrave in jih prilepijo na plakat. Na drug plakat lepijo vrste hrane, ki se jim zdijo nezdrave. Delo lahko poteka v več manjših skupinah, kjer vsaka skupina pripravi dva plakata. Ali sta to dve skupini, kjer ena skupina pripravi zdravo prehrano in druga nezdravo prehrano. Ob koncu se pogovorite. Lahko povabite tudi koga iz stroke, da pove nekaj besed o pomenu hrane za naš razvoj.

Morda imate v šoli kakšen vrtiček ali spomladi skupaj posadite pred šolo kakšno gredico. Učenci opazujejo, kako hrana raste in potem jo pred poletjem skupaj poberete, pripravite jedi in jih tudi skupaj poskusite (različne vrste zelenjave in jagode) … Tako otrok spoznava, kaj vse je potrebno, da pride hrana do nas in kako zdrava in okusna je sveža hrana. Druga možnost je, da prinesete s seboj različne vrste hrane sadje, zelenjavo, jo pripravite skupaj z otroki in potem poskusite. Kakšen okus ima rumena paprika, je kaj drugačna od rdeče paprike? Kakšen okus ima svež korenček in redkvica. Tako pri otroku zbudite zanimanje za različne okuse.

Še nekaj ustvarjalnih idej

Preberete lahko zgodbico, ki govori o hrani, ob kateri se potem pogovarjate. Pripravite lahko krajšo dramsko igro in izdelate lutke različne vrste zelenjave in sadja. Ob spoznavanju različnih vrst, si vsak otrok izbere svojo najljubšo vrsto zelenjave in sadja ustvarja iz gline, dela lepljenko ali trganko, riše z barvicami, tempera barvicami ali prstnimi barvami. Lahko se dogovorite skupaj s starši, da prinesejo otroci v šolo kakšno staro svetlejšo majico in nanjo narišejo različno zdravo hrano eno ali več.

Lahko pripravite potopisno predavanje ali pokažete kakšen filmček kaj jedo otroci iz drugih delov sveta in se ob tem pogovarjate. Morda ima kdo izmed staršev kakšno zanimivo službo, da lahko predstavi delo na vrtu ali na kmetiji, kvaliteto hrane in zdrav odnos do nje …

Veliko idej za delo se odpira pustite domišljiji prosto pot. Naj bo pri tem delu varno in sproščeno okolje, kjer otroka ne silimo v nekaj, ampak mu skušamo predstaviti zdrav in prijeten odnos do hrane. Otroci prihajajo iz različnih družinskih okolji morda primanjkuje zgled zdrave prehrane doma, morda dobi, kar želi in nima možnosti novega poskušanja hrane, morda manjka pogovor, povezanost in toplina … Bodimo zgled in gojimo zdrav in spoštljiv odnos do hrane in telesa. Z veliko mero občutka do sebe in do drugih se vprašajmo, kaj mi sporoča telo in kaj potrebuje(m)?

Odgovor je zapisala zakonska in družinska terapevtka Katja Jarc, ki je tudi prof. razrednega pouka, spec. pomoči z umetnostjo (gibalno-plesna terapevtka), geštalt pedagoginja in geštalt svetovalka. Na Zavodu Iskreni izvaja terapije za odrasle in otroke.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SKLENI NAROČNINO že od 4,90 € / mesec