Danski umetnik Einar Wegener (upodobljen v filmu Dansko dekle) velja za prvo osebo, ki si je s pomočjo operacije spremenila spol. A kakšna je bila cena tega dejanja? Kje nam filmska zgodba tragično življenje zamolči?
Dansko dekle je za gledalca, ki ima rad življenjske zgodbe z obilico čustvenih pretresov, gotovo všečen film, saj v središču dogajanja stojijo notranja doživljanja dveh glavnih likov, umetnikov Einarja in Gerde Wegener.
A mu nenavadne življenjske zgodbe omenjenega umetniškega para ni uspelo predstaviti tako dobro, kot si jo ta nedvomno zasluži. Zdi se, da film želi mnoge vidike njunega, veliko bolj kompleksnega življenja, skorajda zamolčati. Namesto tega se film trudi biti nekakšna hvalnica pogumu transseksualnih oseb.
Resnična vs. filmska zgodba
Film je narejen po istoimenski knjigi Davida Ebershoffa iz leta 2000. A avtor priznava, da knjiga resničnim dogodkom para ne sledi v celoti.
“Želel sem napisati ljubezensko zgodbo o Einarju in Gerdi. Da bi pripeljal do tega, da je Gerda globoko ljubila moža (ki je pozneje postal Lili), sem si moral izmisliti nov karakter,” priznava Ebershoff. “Na koncu romana sem zato moral rešiti njun zakon,” še pravi Ebershoff.
A v resničnem življenju odnos sta se Einar in Gerda razšla in približno pol leta po prvi operaciji za spremembo spola dosegla razveljavitev zakonske zveze.
Od zvestega moža do transseksualne osebe
Film sprva prikazuje Einarja in Gerdo Wegener kot običajen zakonski par, ki v danskem glavnem mestu Kopenhagen živi precej bohemsko življenja. Oba sta nadarjena slikarja na začetku obetajoče kariere.
Nekega dne Gerdi ena njenih prijateljic (modelov) odpove poziranje za sliko, zato Gerda Einarja prosi, da namesto nje pozira on. Einar je sprva zadržan, a ker ga Gerda spodbuja, pristane in si v ta namen obleče ženske nogavice in ženske čevlje.
Opisani trenutek, ki naj bi se zgodil okoli leta 1908, približno 4 leta po njuni poroki, je usoden. V Einarju namreč zbudi njegov “drugi jaz”, žensko Lili. Tu se nam postavi vprašanje, ali se je Einarjeva preobrazba v Lili v resnici začela čisto po naključju, kot prikazuje film.
Odgovor je pritrdilen, najdemo pa ga v knjigi “Iz moškega v žensko”, kjer so bili dve leti po smrti Lili Elbe objavljeni njeni dnevniški zapisi in pisma.
Einar je kot Lili v dnevniku o tem dogodku zapisal: “Ne morem zanikati, pa naj se sliši še tako čudno, da sem uživala v tej preobleki. Všeč mi je bil občutek mehkih ženskih oblačil. Že od prvega trenutka sem se v njih počutila kot doma.”
Počasna preobrazba v transseksualno osebo
Film daje občutek, da se po tem dogodku Einarjeva preobrazba v Lili odvije z bliskovito hitrostjo, a v njegovem resničnem življenju je trajala vsaj dve desetletji. Dogajalni čas je v filmu precej krajši, le nekaj let.
Resnični Einar je ženi namreč po usodnem dogodku redno poziral kar nekaj let, preden se je začel preoblačiti v ženska oblačila tudi takrat, ko ni bil v vlogi modela.
Leta 1912 se je par preselil v Pariz, a javnosti njuna skrivnost ni bila razkrita. Udeleževala sta se plesov in drugih družabnih dogodkov, na katere je Einar spremljal Gerdo oblečen v žensko in se izdajal za njeno sestro ter spogledoval z moškimi, ki jih je tam srečali. Tako je par v naslednjem desetletju in pol nadaljeval s svojim nekonvencionalnim zakonskim življenjem.
Gerdini občutki krivde in Einarjevi notranji boji
Einarjevi/Lilijni dnevniški zapisi nam razkrijejo, da se je Gerda vsaj do določene mere čutila soodgovorno za “rojstvo” Lili. Takole navaja Einar Gerdine besede: “V zadnjih mesecih me je začela peči vest, ker sem bila jaz, vsaj do določene mere, vzrok za rojstvo Lili. Zvabila sem jo iz tebe in sem zato odgovorna za disharmonijo v tebi, ki se najbolj jasno pokaže v tistih dnevih, ko se Lili ne pojavi.”
Einar je v resničnem življenju bil svoj notranji boj z Lili. Leta so tekla in postajal je čedalje šibkejši in depresiven.
Tako je hodil od zdravnika do zdravnika, da bi odkril, kaj se z njim pravzaprav dogaja. V odgovor je dobil zgolj zmajevanje z glavo in nerazumevanje.
V dnevnik je zapisal: »Rekla sem si, da odgovor na moje vprašanja sploh ne more obstajati, saj sem prvi takšen primer v zgodovini medicine.« V začetku leta 1930 notranje kloni. Takole zapiše: “Konec je. Lili to ve že dolgo časa. In se zato vsak dan bolj goreče upira.”
Dnevniški zapiski nam tudi razkrijejo, da si je Einar zaradi svoje hude notranje stiske želel vzeti življenje. Določil je celo datum svojega samomora, 1. maj 1930. V filmski zgodbi to trpljenje ni omenjeno.
Kirurška sprememba spola
V času največje stiske se je Einarju ponudila “rešitev”, v katero položil vse svoje upe. V letih 1930 in 1931 je v Berlinu in Dresdnu prestal več operacij za spremembo spola, pri katerih je sodelovalo več zdravnikov. (Film govori o samo dveh operacijah s strani enega zdravnika.)
Natančnih podatkov sicer ni, saj je bila dokumentacija delno uničena, a vsekakor sta bili več kot dve. V Berlinu so Einarju najprej odstranili moške genitalije.
Nadaljnji posegi so sledili v Dresdnu, med njimi tudi vsaditev vagine in jajčnikov, ki naj bi jih Einarjevo telo zavrnilo. Zadnja opracija pa je bila presaditev maternice.
V tem času je bilo dokončno tudi konec zveze z Gerdo. 6. oktobra 1930 je danski kralj je razveljavil njun zakon, Einar pa je dobil tudi potni list s svojim novim imenom – Lili Elbe (priimek Elbe je po reki, ki teče skozi Dresden, kjer je Einar prestal več operacij in doživel “novo rojstvo”).
Novo življenje zaduši preteklost in kmalu tudi samo ugasne
Po operacijah je bila – zdaj tudi uradno – Lili prepričana, da je postala ženska. A obenem je njeno preteklo in sedanje življenje začelo usihati. Njeno doživljanje je nihalo med vzhičenostjo nad spremembo in bolečino.
Ko je obiskala svojega starejšega brata, mu je rekla, da se ne spomni več, kje sta pokopana njuna starša. Mogoče je čutila, da matere in očeta nima več.
Skupaj s tem občutkom, da nima korenin, se je pojavila goreča želja ustvariti novo življenje. Zapisala je: “Moja goreča želja ženske je, da postanem mati otroku.” Po ločitvi od Gerde je bila zaljubljena in se je želela poročiti s trgovcem z umetninami Caludom Lejeunom.
Septembra 1931, po presaditvi maternice, je svoji sestri poslala pismo, v katerem je zapisala: »Sedaj vem, da je smrt blizu. To noč sem sanjala o materi. Vzela me je v naročje in me poklicala Lili… tudi oče je bil tam …«
Presaditev maternice je bila usodna. Telo je tuj organ zavrnilo. 13. septembra 1931 je Lili Elbe umrla.
Občudovanje “nadčloveškega poguma” ali bolečina ob tragičnosti iskanja spolne identitete?
Resnična zgodba se je tako končala veliko bolj tragično kot literarna in po njej filmska zgodba “Danskega dekleta”.
Ta z ganljivim liričnim zaključkom zabriše marsikatero notranjo bolečino, ki jo je doživljal Einar Wegener v iskanju svoje identitete, mitizira trpljenje in smrt Lili Elbe, ob dejanjih kirurškega spreminjanja spola pa ne postavi nobenega etičnega vprašaja.
V takem koncu seveda tudi ni prostora za upodobitev tragičnosti poročnega odnosa med Einarjem in Gerdo, kakor je jasno povedal sam avtor romana David Ebershoff. V realnem življenju sta Einar in Gerda že bila ločena, v literarno-filmskem zaključku pa Gerda ostane ob Einarju do konca, saj je njena ljubezen za mitizacijo Lilijinega konca življenja nepogrešljiva.
V interpretativnem ključu, ki ga je za upodobitev življenjske zgodbe Einarja Wegenerja / Lili Elbe izbral avtor romana David Ebershoff, se tako skrivajo vse dileme odnosa sodobnega sveta do transeksualnih oseb.
“Pisanje tega romana mi je dalo novo razumevanje poguma,” pravi Ebershoff v enem izmed intervjujev ter izraža zaskrbljenost, da 70 let po “zgodovinski odločitvi Lili Elbe”, odločitev za spremembo spola še vedno zahteva skoraj “nadčloveški pogum”: “Koliko od nas je tako močnih, da bi storili kaj takega?”
Hollywood je v filmu “Dansko dekle” ta ključ prevzel in sodobna pop kultura ga želi na vsak način razširiti in narediti sprejemljivega. A to nam ne sme preprečiti, da bi se ob srečanju z življenjem Einarja Wegenerja / Lili Elbe namesto da se prepustimo občudovanju poguma človeka, ki si prizadeva za spremembo spola, odprli drži osuplosti nad tragičnostjo izkušnje človeka v iskanju svoje spolne idetitete.
Viri: allenandunwin.com, telegraph.co.uk, biography.com, historyvshollywood.com
Foto: youtube.com, focusfeatures.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
