Da bi imeli vsi novorojenčki enako možnost preživetja

Thumbnail

Preteklo sredo se je v Evropskem parlamentu odvijala delavnica delovne skupine za zdravje, na kateri so v ospredje postavili skrb za nedonošene in novorojene otroke.

Stopnja prezgodnjih porodov se povečuje po vsem svetu. V Evropi se vsako leto rodi okrog 5 milijonov otrok, kar pol milijona pa je rojenih prezgodaj. Prezgodnje rojstvo pomembno vpliva na zdravje in kakovost življenja tudi v poznejših obobjih otrokovega življenja. Nedonošeni otroci so namreč v primerjavi z donošenimi vrstniki veliko bolj dovzetni za poznejše zdravstvene zaplete, med katerimi so najpogostejše kronične dihalne in srčno-žilne bolezni ter diabetes. Prav zato je primerna oskrba nosečnic v predporodnem obdobju izjemnega pomena.

Tako so se med drugim dotaknili teme, kako nosečnicam in novorojenčkom v EU zagotoviti najboljše pogoje, ki bi dolgoročno vplivali na zmanjšanje odstotka nedonošenih otrok. Predstavniki različnih držav so se strinjali, da mora biti v EU vsem nosečnicam in novorojenčkom, neodvisno od nacionalnosti ali socialnega statusa, zagotovljena enaka raven oskrbe.

Podatki za Slovenijo

Po izsledkih raziskave, ki je zajemala podatke med letoma 2004 in 2006, naj bi bila v Sloveniji perinatalna umrljivost precej višja (62,2 %) kot na Švedskem (45 %), ki tudi sicer slovi po dobro urejenem zdravstvenem sistemu. Zanimiv je tudi podatek, da Švedski raziskovalci niso našli razlike v umrljivosti med dečki in deklicami, medtem ko smo pri nas zabeležili večje preživetje deklic (61,3 % proti 43,9 %). Rezultati preživetja in oskrbe nedonošenih otrok je kljub švedskemu prednjačenju primerljiva z ostalimi razvitimi državami Evrope.

K temu je pripomogla tudi večletna intenzivna skrb slovenskih pediatrov, ki se veselijo vsake opaznega napredka. Janez Babnik, dr. med, je prepričan, da se bodo s spreminjanjem odnosa zdravnikov in laikov do otrok, ki se rodijo na meji preživetja, močno približali podatkom države Švedske, ki vsem postavlja visok izziv.

Z upanjem naprej

V Evropskem parlamentu, kjer so nastopili predstavniki Evropske komisije, Svetovne zdravstvene organizacije, Norveškega inštituta za javno zdravje, akademij in pacientskih organizacij, so jasneje osvetlili temeljne razloge za povečevanje števila nedonošenčkov ter potrebe in zahteve primerne oskrbe, ki jo taki otroci in njihove matere potrebujejo.

Močno je bila poudarjena pomembnost redne obravnave tovrstnih tem. Slovenski poslanec Lojze Peterle, ki je delavnico gostil, je zaključil: »Bistvena je preventiva, deljenje in uvajanje dobrih praks ter širjenje ozaveščenosti.«

Upamo lahko, da bo podobno mesto kmalu dobila tudi tematika nerojenih otrok, umetne prekinitve nosečnosti in njenih posledic na mater.

Povzeto po: demokracija.si

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.