Čustveni incest

Beseda incest nas bega in vedno znova pretrese. Običajno opisuje seksualni kontakt med staršem ali bližnjim sorodnik in otrokom. Kadar pa ne pride do odkritega seksualnega dejanja, situacija pa je zelo podobna incestu, govorimo o čustvenem incestu, ki ima za otroka enake posledice, kot če bi prišlo do fizičnega seksualnega kontakta.

Pri čustvenem incestu otrok postane objekt starševske naklonjenosti, ljubezni, strasti in preokupacije. Zaradi osamljenosti in praznine enega ali obeh staršev, ki izvira iz kronično problematičnega odnosa ali zakona, otrok postane nadomestni čustveni partner enemu od staršev. Tako otrok postane predmet manipulacije in zlorabe, da bi se starš lahko izognil konkretni bolečini in realnosti težavnega partnerskega odnosa. Takrat je meja med negujočo ljubeznijo in incestuoznim odnosom prekoračena in odnos starš-otrok obstaja zgolj za zadovoljitev potreb staršev in ne otroka.

Mamin princ, očetova princeska …

V tem primeru so vloge starš-otrok povsem obrnjene in je otrok tisti, ki zadovoljuje čustvene potrebe mame in ji nudi čustveno oporo. Sam pa ostane opeharjen za brezpogojno ljubezen in pozornost.Potrebno je poudariti, da ni nič narobe ali patološkega, ko mlada mamica stisne k sebi svojega še ne enoletnega sinčka in ga poimenuje »moj angelček.« Ker je res ljubek mali angelček. Z ušesi bi zastrigli le takrat, kadar se vsa objokana in razbolela zaradi lastne čustvene stiske (npr. konflikt s partnerjem), zateče v objem svojega »angelčka«, ki jo vedno razume, zna potolažiti in ji vrača ljubezen in pozornost. V tem primeru so vloge starš-otrok povsem obrnjene in je otrok tisti, ki zadovoljuje čustvene potrebe mame in ji nudi čustveno oporo. Sam pa ostane opeharjen za brezpogojno ljubezen in pozornost. On mora ostati trden in pokončen, da bo potolažil mamico, ker je žalostna. Sočasno pa se v njem nabirata jeza in bes na očeta, ki je tako grd do mamice in je ne razume.

Tudi v odnosu oče-hči se lahko razvije prikriti incest, kadar »njegova princeska« postane središče vesolja, njegova ljubljenka, ki jo zasipava s pozornostjo in ljubeznijo. Seveda mlademu dekletcu nadvse ustreza to, da je »punčica očetovega očesa«, da se vedno mota po njegovih kolenih in v njegovem objemu. Zasipavanje z darili, s čimer oče lahko kupuje njeno pozornost in ljubezen, punčka doživlja kot njegovo ljubezen. Drugače si tega ne zna razložiti. Hkrati pa ne razume, kako je mamica lahko tako hladna, da očeta nima rada, da je jezna nanj in tudi nanjo, ker se očka toliko ukvarja z njo.

Kako prepoznati prikriti čustveni incest?

Ker gre za prikrito, neverbalno komunikacijo med otrokom in staršem, otrokom ne ostane nič otipljivega, da bi rekli, da so bili žrtev incesta. Ostali so le občutki »posebne bližine« z enim od staršev. Vendar pa se pod masko občutka izjemnosti in privilegiranosti kopičijo bes, jeza, sram in krivda.Otroci, ki so utrpeli čustveno zlorabo, se ne počutijo žrtve; ponotranjili so občutke idealiziranosti in privilegiranosti, saj so bili »pogumni moški v hiši« in »očetove princeske«. Vedno so bili tam, ko so jih starši potrebovali in jim nudili oporo. Otrok bi vse naredil za svoje starše. Za to »ljubezen in naklonjenost«, ki so si jo morali prigarati, so bili tudi nagrajeni, kar je samo utrjevalo njihove občutke večvrednosti in žal zgolj navidezno vez povezanosti s starši.

Ker gre za prikrito, neverbalno komunikacijo med otrokom in staršem, otrokom ne ostane nič otipljivega, da bi rekli, da so bili žrtev incesta. Ostali so le občutki »posebne bližine« z enim od staršev. Vendar pa se pod masko občutka izjemnosti in privilegiranosti kopičijo bes, jeza, sram in krivda. Ravno zaradi nastale zmede in občutkov, ki privrejo na dan kasneje v odrasli dobi, Kenneth Adams v knjigi Po tihem zapeljani: Ko si starši otroke naredijo za partnerje navaja nekaj primerov, iz katerih je moč prepoznati vpetost v prikriti čustveni incest:

• odnos, v katerem se prepletata ljubezen in sovraštvo,
• čustvena oddaljenost od staršev istega spola,
• krivda in zmeda glede osebnih potreb,
• občutki, da niste dovolj dobri,
• številna razmerja,
• težave z vzpostavljanjem zavezujočih intimnih odnosov,
• skakanje iz razmerja v razmerje,
• obžalovanja v zvezi s preteklimi razmerji,
• spolne disfunkcije,
• kompulzivna vedenja/zasvojenosti.

Odrasli otroci prikritega incesta

Potlačene jeze in besa na očeta pa bodo skoraj zagotovo deležni moški, s katerimi bo želela kasneje vzpostaviti intimen partnerski odnos.Mlado dekletce bo kmalu ugotovilo, da lahko tekmuje z mamico, da si pridobi pozornost očeta. Njo ima rajši, saj ga veliko bolj razume in »osrečuje« kot mamica. Poskusila jo bo izriniti s »prestola« in se postaviti na njeno mesto. Si predstavljate, kakšno razočaranje, bolečino in zapuščanje bo doživela, ko se bo razvila v najstnico in jo bo njen »očka« čez noč odrezal, saj postaja privlačna mlada dama, ženska, katerih očetje seksualno pač ne zapeljujejo? Najstnica očeta, ki je postal čez noč hladen in zavračajoč, ne bo razumela. Seveda jeze in besa ne bo usmerila v objekt svoje ljubezni in občudovanja; sprva bo le žalostna. Jezna pa bo na svojo mamo, ker še vedno zavrača bližino očeta in njo dojema kot tekmico, ki ji jemlje »naklonjenost in ljubezen« moža. Potlačene jeze in besa na očeta pa bodo skoraj zagotovo deležni moški, s katerimi bo želela kasneje vzpostaviti intimen partnerski odnos. Lahko se bo počutila ujeta v začaranem krogu odhajanja partnerjev in razočaranih odnosov in bo imela težave z zdravim navezovanjem intimnih odnosov z moškimi, ki bi »dosegli nivo ljubezni, občudovanja in pozornosti njenega očeta«.

Tudi moški, ki je ostal ujet v psihološkem partnerstvu z materjo, bo imel težave z navezovanjem intimnih odnosov, z bojem za zvestobo in predanostjo v odnosu. Odnos z materjo, kjer niso prevladovali občutki hvaležnosti, tolažbe in spoštovanja, lahko postane vir zmedenega, naraščajočega besa. Zlasti, kadar je bila v odnosu prisotna prikrita seksualna energija, ki jo je povezal z jezo ali besom. Tako motivacija za spolnost v odrasli dobi ni želja po zbližanju ali intimi, ampak izraz erotiziranega besa. Ravno pornografija ali prostitucija lahko postaneta odlagališče tega potlačenega besa kot neuspešen poskus pretrganja emocionalne vezi z materjo. Pogosto se odrasli moški srečujejo tudi s krivdo, ker so srečni in živijo »zadovoljujoč partnerski odnos«. Potlačen sram, krivda in jeza lahko predstavljajo tudi zasnovo za različne oblike odvisniškega ali kompulzivnega načina življenja.

Mag. Nataša Ropret je zakonska in družinska terapevtka, ki deluje na področju nekemičnih zasvojenosti v okviru terapevtskega zavoda Inštitut Addictiva.