Denar – moja odvisnost?

Ljudje imamo različen odnos do denarja. Načeloma naj bi vsi gojili zdrav odnos do njega, nekaterim pa denar predstavlja način uravnavanja notranjega počutja in beg pred bolečimi čustvi.

Pri denarju ne gre toliko za denar sam, ampak za vzorec našega vedenja – kako upravljamo z denarjem, kakšen odnos imamo do njega (spoštljiv, zaničevalen), kako urejamo naše nakupe in finančno planiramo svojo potrošnjo in prihodke. Pogosto smo se vzorca, kako upravljamo z denarjem, naučili v naših primarnih družinah.

Denar je odsev naših medosebnih odnosov.

Prav tako je denar odsev naših medosebnih odnosov. V partnerskih odnosih imamo skoraj vedno na eni strani nekoga, ki varčuje in nekoga, ki pridno zapravlja. Finance v partnerstvu morajo biti vedno stvar dogovora in ne izgovor: »Tebi gre to boljše od rok.« Partnerja naj bi skupaj kreirala mesečni proračun gospodinjstva in sprejemala finančne odločitve ter odgovornosti. Dave Ramsey, pastor in svetovalec z Financial Peace University navaja, da obstaja visoka stopnja povezanosti med ljudmi, ki uspešno vodijo svoje finance in so uspešni tudi v intimnih odnosih. Prav tako je bila izmerjena visoka stopnja povezanosti med ločitvami in bankrotom parov.

Ko denar postane »droga«

Pogosto so naše finance tudi odsev našega čustvenega sveta. Lahko se zgodi, da v danem trenutku denar postane regulator naših čustev, predvsem tistih neprijetnih.

Na tem mestu se vam verjetno zastavlja vprašanje: »Pa kako je to mogoče?« Ste mogoče kdaj opazili, da ima nekdo doma polno omaro čevljev, ki jih skoraj nikoli ne nosi? Poznate koga, ki nenehno nove stvari (čevlje, obleke, pohištvo, predmete) podarja naprej dobrodelnim organizacijam ali prijateljem in se takoj požene v nakup novih, ker jih tokrat res »nujno rabi«? Mogoče ste pa kdaj prestregli stavek: »Vsakič, ko se spreva, grem v trgovino in si moram nekaj nujno kupiti«? Ali pa poznate koga, ki si nenehno sposoja denar in obljublja, da ga bo vrnil takoj, ko dobi nakazano? Pogosto temu sledi neuspešna izterjava dolga, ker je znanec »žalspet brez denarja, ampak ravno čaka novo nakazilo in obljubi, da bo tokrat res povrnil dolg«.

Pogosto so naše finance tudi odsev našega čustvenega sveta.

V naštetih primerih sploh ne govorimo o denarju kot plačilnemu sredstvu  – denar ureja odvisniško vedenje, ki posamezniku pomaga doseči omamno stanje, da za trenutek umiri čustvena nihanja in pozabi na lastno realnost, ki se zdi preboleča. Denar izgubi svoj prvotni pomen in res postane le in zgolj simbol preživetja – preživetja od nevihte emocij, ki divjajo v odvisnikih, ki jim pravimo denarni alkoholiki.

Tipi denarnih alkoholikov

Pogosto je težko verjeti, da oseba, ki ni fizično prisotna v igralniških salonih, ne more biti hazarder ali vsaj razmišljati kot oni. Ko bi le imeli vpogled v predpriprave in načrte kompulzivnega zapravljivca. Ko končno dobi denar v roke (ki mu vedno tako hitro spolzi skozi prste), se odpravi do izbrane trgovine in kroži med izdelki, od najslabšega do najboljšega. Lahko tudi ure in ure preživlja na spletu in si v spletnih trgovinah ogleduje »ponudbo«. V vsem tem času, že od miselne priprave na odpravo imenovano »shopping«, se mu v možganih sproži nevrokemični odziv, ki posledično povzroči stanje omame.

Tudi »lovec na veliki bingo«, kot ga poimenujeta avtorja Cameron in Bryan v svoji knjigi Money drunk, money sober, ne potrebuje kozarca alkohola v roki, da bi se opijanjal. Dovolj je, da celo svoje življenje posveti t. i. odlični ideji, magični kombinaciji, fantazmi prihodnosti, ki jo bo nekoč njegova ideja prinesla. Le z veliko vloženega dela, ki ne pozna več meja, je moč uresničiti to »uspešno poslovno idejo«.

Najbolj prikrita oblika denarnega alkoholika je tista, ki vzdržuje življenje, polno nesmiselnosti in lastne neuresničitve. Posameznik v življenju dela tisto, kar mora za svoje golo preživetje in svoj obup »zdravi« s fantazijami, »kako bi bilo, če bi bilo«. Njegov najpogostejši stavek je: »Naslednje leto bom pa res izpolnil to, kar si želim.« Žal denar in delo, ki ga opravlja, predstavljata zgolj krinko občutij izgube, nemoči in dolgčasa ter izredno nizke samopodobe.

Denar postane obsesija tako odvisnika kot njegovega soodvisnika, ki ga vzdržuje.

Nekateri denarni odvisniki se vedejo kotanoreksiki – v tem primeru govorimo o življenju v revščini, ki meji na deprivacijo, pomanjkanje in grobo odrekanje vsega lepega in dobrega. Pa ne ker si tega ne bi mogli privoščiti; ravno pomanjkanje, odrekanje denarja, občutek mučeništva, vznemirjenosti, zaverovanosti v svoj prav in pravična, moralna drža so tisto, ki povzroči tako želeni »fiks«.

Kot zadnjega lahko omenimo še denarnega soodvisnika, ki vzdržuje denarnega odvisnika. Denar pa postane obsesija obeh – medtem ko aktivni odvisnik na ta način beži pred svojimi emocijami, soodvisnik vso svojo pozornost usmerja na njegove finančne »vrhunce in padce« in pretirano skrbi in kontrolira odvisnikovo zapravljanje. Tako ogroža lastne finance in dobrobit ter na ta način poskuša zatreti ogromne zaloge lastne jeze, ki pogosto privre na plano kot pasivno-agresivna jeza.

Finančna treznost

Vsak odvisnik ima na voljo le dvoje: blagoslov ali prekletstvo, omamo ali treznost. Vmesne poti ni. Nekatere stvari, ki mu bodo omogočale dolgotrajno treznost in okrevanje, bo potrebno delati vse življenje.

Vsak odvisnik ima na voljo le dvoje: blagoslov ali prekletstvo, omamo ali treznost.

Vsak, ki se bori  z odvisniškim vedenjem in zlorablja denar, da bi se bolje počutil, mora zgraditi lastni načrt okrevanja. Naj navedemo nekaj osnovnih orodij, ki lahko pripomorejo k vzpostavljanju načrta abstinence:

• Finančni načrt dnevnega popisa finančnih transakcij.
• Mesečni načrt finančnih prihodkov in odhodkov – »porabim toliko, kot zaslužim«.
• Poslovanje zgolj z gotovino, saj je denar potrebno fizično občutiti in konkretno videti.
• Načrt poplačila vseh dolgov in načrt postopnega varčevanja.
• Prerežite plastiko in zaprite vse limite na bankah.
• Poiščite dobrega mentorja ali prijatelja, ki vam bo stal ob strani in s katerim bosta redno pregledovala vaš finančni načrt in vedenje.
• Nežnost do sebe in odpuščanje sebi vedno znova.
• Poiščite si ustrezno terapevtsko pomoč za zdravljenje (so)odvisnosti in/ali skupine za samopomoč.
•  Skrb zase na področju prehrane, dela in obvladovanja stresa, telesne aktivnosti in osebnostne rasti.
• Duhovnost, molitev in post.

Nenazadnje pa je potrebna zavestna odločitev, preklop na odraslega v nas in prekinitev z odvisniškim ciklusom zadolževanja, trošenja, odtegovanja ali posojanja … Ta vas bo brez okrevanja in trezne odločitve vedno znova posrkal vase in vas peljal nazaj po krožni cesti, ki ima žal vedno znova isti učinek – kratkoročna omama in boleč pristanek na zelo trdnih tleh realnosti.

Mag. Nataša Ropret je zakonska in družinska terapevtka, ki deluje na področju nekemičnih odvisnosti v okviru Inštituta Addictiva.