»Če odstranjuješ odvečno iz življenja, imaš kar naenkrat več časa za pomembno«

Foto: osebni arhiv

Aleš Čerin je mož in oče štirih otrok. Na slovenskem spletu je že več kot desetletje navzoč kot bloger. V zadnjih letih pa skupaj z ženo Marinko kot pričevalca v okviru društva Družina in življenje predavata in pričujeta o družini, starševstvu, vzgoji, življenjskem slogu.

Pred dnevi je novo podobo dobil njegov blog Preprostost, na katerem se je v 11 letih nabralo več kot 700 prispevkov. Priložnost smo izrabili za kratek pogovor.

Kdaj si odkril preprostost?

Tole je precej dolga zgodba … Verjetno moja preprostost izvira že iz družine. Spomnim se, da smo doma živeli zelo preprosto, četudi nismo bili revni.

Omeniti želim tudi brate kapucine, ker sem v bistvu celo življenje izpostavljen »frančiškovskemu« duhu. Duha preprostosti, ali kot mu pravijo kapucini – uboštva, sem se nalezel torej že pri verouku, pri sodelovanju v župniji.

Pozneje, ko sem se pridružil odraslim skavtom, pa tudi iz izkušnje preprostega bivanja v naravi. Vse to je prešlo v način življenja.

Bolj zavedno pa sem stopil na pot bolj preprostih izbir, v času od 2003 naprej, ko sem začel delati »na svoje«. Kot svetovalec v podjetjih sem opazil, da strankam stalno nekaj odvzemam iz poslovnih življenj – največkrat odvečno birokracijo, odvečne postopke. Tako sem prišel na idejo, da bi začel odstranjevati odvečno tudi iz svojega življenja.

Od začetka leta 2007 pišem blog Preprostost. S pisanjem bloga se je pa čuječnost za bolj preproste izbire še povečala. S pisanjem se nekako zavežeš, da to kar napišeš, tudi spravljaš v realnost življenja.

Zakaj te je preprostost tako prevzela?

Če odstranjuješ odvečno iz življenja ali če ne dopustiš, da ti reklame vsilijo, kaj naj vstopi v tvoje življenje, se ti zgodi, da imaš kar naenkrat več časa za pomembno.

Z marsičim se ti namreč ni treba ubadati, ni treba odvečno porabljati časa. Čas pa je čedalje bolj dragocena dobrina. Tudi za marsikaj ti ni treba skrbeti.

Recimo, mi imamo minimalno kuhinjskih pripomočkov. Na primer, sploh nimamo strojčka za peko vaflov :). Ni ga bilo treba kupiti, ni ga treba uporabljati, ni ga treba prati, ni v napoto, sploh se ne kvari. Seveda pa tudi pravih vaflov ne jemo … Vsak strojček si mora nekako »zaslužiti«, da pride v našo družino. Včasih mi kakšen od otrok pravi, da smo malo »amiši«. Kar se meni sliši kot pohvala.

Nimamo recimo tudi čolna za na morje. Ni ga bilo treba kupiti, nikoli ga ni treba vzdrževati, servisirati, če bi se pokvaril, nikoli ga ne perem, ni ga treba voziti na morje, ni treba skrbeti za privez, ni se treba jeziti, če ne vžge, ni bilo treba delati izpita zanj … Cel kup prednosti. Seveda gre vse to na račun tega, da tistih 10 dni na morju pešačimo do plaže in da plaža morda ni toliko rajska. Vedno plačaš ceno.

Delček nove podobe Aleševega bloga

Kako preprostost živita z ženo in kako zanjo vzgajata otroke, vnuke?

Najprej bi rad povedal, da je odločitev za bolj preprosto življenje osebna odločitev. Zato se trudim, da v to ne silim žene in otrok, četudi me včasih srbi jezik.

Prva drža je drža hvaležnosti za to, kar imava. V Družini in Življenju prav z namenom uvajamo koncept »discipline zahvaljevanja«, ko se vsakodnevno zahvaljujeva Bogu za to, kar imava, in ne tarnava nad tem, česa vsega nimava. Iz tega izhaja zadovoljstvo in zadovoljen človek ne nakupuje brezglavo.

Druga drža je dober premislek. Če gremo po sistemu 3R: zmanjšaj – ponovno uporabi – recikliraj (reduce – reuse – recycle), sam k temu dodajam še ponovno premisli (rethink) in zavrni (refuse). Midva kupujeva po dobri presoji in če si dobrina ne zasluži mesta v najinem življenju, jo preprosto zavrneva. Po navadi v edinosti, ki včasih ni lahka.

Tretja drža je drža veselega darovalca. V Svetem pismu je takole zapisano: Kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel. Vsakdo naj da, kakor se je v srcu odločil, ne z žalostjo ali na silo, kajti Bog ljubi veselega darovalca. Bog pa vas more obilno obdariti z vsakršno milostjo, tako da boste v vsem vedno imeli vsega dovolj in boste imeli izobilje za vsako dobro delo (1 Kor 9,6-8).

Še enkrat preberite, kaj pravzaprav Bog obljublja. Kako dokončni izrazi! To je pogon, to je »motor« za zavrnitev odvečnega.

Potem so pa še razne prakse kot so: ukini kozmetiko, pridelaj in pripravljaj si svojo hrano in pijačo, ukini prehranske dodatke (velike natege!), ukini nepotrebna zdravila in medicinske pripomočke, daj na pol. Vse to ni tako absolutno kot se sliši, pa vendar: vsaka stvar ali storitev si mora »zaslužiti« mesto v najinem življenju. Premisliti in zavrniti, če je treba.

Aleš z ženo Marinko

Otroke sva za preprostost vzgajala z zgledom. Se spomnim, da je sin v gimnaziji, ko sem se ukvarjal s projektom 1 € na dan, pisal prvi spis na poljubno temo – naslov spisa so si lahko določili sami. “In o čem si pisal?” “O požrešnosti.”

O vsem tem pišem na blogu Preprostost. Ko človek o tem premišljuje in zapiše, se to vanj kar malo »zaleze« in – če želiš biti skladen s svojimi besedami – to potem v praksi tudi udejanjaš.

Naj misel o preprostosti?

Stvari morajo biti tako preproste, kot se le da, vendar ne bolj preproste. – Albert Einstein

700 člankov se je nabralo v 11 letih. Lahko za naše bralce izbereš 5 člankov, ki nam jih najbolj priporočaš v branje?

Na blogu Preprostost pišem tudi o očetovstvu, o vzgoji in družini, zato sem za Iskreni.net izbral bolj take članke.

Očetje na »ignore«

Dobijo, še preden si zaželijo, in to prekmalu, preveč, prepogosto

Oče mora imeti vzgojno moč

Naj imata zakonca skupen denar?

Skoči ven iz mentalitete »udobja ni nikoli preveč«