Vzgajanje otroka z brezpogojno ljubeznijo pomeni, da v interakciji med staršem in otrokom ne prihaja do strahu. Pri brezpogojni ljubezni starši sprejemajo svoje otroke v celoti in brez kakršnih koli omejitev ali določb.
Tu ni izrečenih ali neizrečenih sporočil, ki bi otroku sporočala, da bi moral biti drugačen kot je, da bi ga imeli radi. Potreba po brezpogojni ljubezni se začne s spočetjem.
Otrok potrebuje izkušnjo sprejetosti od obeh staršev, primarno pa od mame. To pomeni, da so vse telesne lastnosti sprejete take “kot so”. Na žalost to ni vedno tako. Nekaj je, kar ne ustreza pričakovanjem staršev, pa najsi bo to smešen nos ali štrleča ušesa ali pa neprivlačni zobje. V teh primerih starši dajejo »nedolžne« pripombe o otrokovih lastnostih, kar pri otroku zbudi zavedanje, da je njegovo sprejetje pogojeno. Ker otrok ne more spremeniti lastnega telesa, doživlja strah pred zavrnitvijo. Vzrok tega pogojnega sprejemanja je morda v dejstvu, da starši v času svojega otroštva niso bili brezpogojno sprejeti, in interakcija z lastnimi otroki je povzročila prebujenje tega lastnega strahu.
Vendar ni dovolj, da otroka sprejemamo le telesno, tudi otrokove besede, sanje in občutki morajo biti slišani, spoštovani in sprejeti. Stara filozofija, da otrok mora biti “viden, vendar ne slišan”, nekaterim staršem daje lažno prepričanje, da bo otrok tako razvil spoštovanje do njih. Samo s pristopom, ki predvideva brezpogojno ljubezen, bo otrok lahko razvil spoštovanje do staršev! Zato, če želite, da vas bo otrok spoštoval, morate najprej vi spoštovati njega. To je enako načelo kot pri odraslih – če želimo prijatelja, moramo sami biti prijatelj. In če želimo, da nas bodo drugi spoštovali, moramo sami spoštovati druge. Ta proces se začne z globokim spoštovanjem otrokovega razmišljanja in dojemanja. Ko bodo otrokove misli in občutki slišani in potrjeni s strani odraslega, se bo otrok počutil spoštovanega in sprejetega in bo miren. S takim pristopom se otrok na enostaven način nauči spoštovati druge.
Prepoved izražanja lastnih občutkov zaradi strahu pred zavrnitvijo ali zasmehovanjem, povzroči, da se otrok počutiti nesprejetega. To ustvarja strah, in v teh okoliščinah bo otrok čutil zamero namesto spoštovanja. Otrokov popolnoma razvit limbični sistem v kombinaciji s prefrontalnim korteksom, ki v razvoju zaostaja, ukrepov, ki povzročijo, da se otrok počutiti zavrnjenega, ne bo predelal razumsko, tako kot se to zgodi pri odraslem. Ko je otroka (ali odraslega) strah, se mora počutiti varnega, da bo prišel do spoznanja, da lahko zaščiti samega sebe, če se znajde v podobni situaciji. Vendar se to ne bo zgodilo, če so starši sami vir strahu.
Spoznanje, da razvoj otrokovega limbičnega sistema vsaj za leto dni prehiteva prefrontalni korteks, staršem olajša brezpogojno sprejemanje otroka. To preprosto pomeni, da otrok ni pomanjšan odrasel. Oboroženi s tem znanjem boste lažje razumeli, zakaj je otrok na trenutke neodgovoren, sebičen, impulziven, nezrel in neobziren. Da se mladiči obnašajo kot mladiči in ne kot odrasle živali, z lahkoto sprejmemo, sprejeti normalno obnašanje lastnega otroka, pa je za mnoge starše težava. To je več kot verjetno posledica dejstva, da njihovo lastno in povsem običajno otroško obnašanje v njihovem otroštvu ni bilo brezpogojno sprejeto.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Še en odličen prispevek!! Hvala!!!
lepo bi bilo, da se avtor ali avtorica takih člankov podpiše, da ljudje, ki težko razločujejo vsebino, lahko sodijo kvaliteto vsaj po avtorjih.
Prav tako človek, ki vodi intervjuje v primeru intervjuja, naj se podpiše.
Glede tega prispevka pa spet: iz solidnega znanja se spet vse zapelje v iracionalno skrajnost, nekaj se namenoma spregleda, drugod pa se prekomerno raztegne prek meja zdrave pameti in psihičnega zdravja. Fino je, da je na iskrenih vedno več materiala. Hudo pa je, če je samo “talibanski”.