Brez pleničke v treh dneh?

Foto: Shutterstock

Nekatere metode odvajanja od pleničk natanko to obljubljajo. Kako naj bi vse skupaj izgledalo? In ali deluje?

Na spletu lahko najdemo kar nekaj metod, ki obljubljajo hitro odvajanje od pleničke (če jo otrok sploh ima), ki naj bi se zgodilo zgolj v enem samem vikendu ali še hitreje. Natančnejše prebiranje opisov sicer razkrije, da po treh dneh večina še ne doseže popolne suhosti, da se nezgode še vedno dogajajo in da gre zgolj za suhost preko dne. Bolj kot za popolno suhost gre torej za velik prvi korak na poti, ki se še nadaljuje v naslednjih tednih in mesecih

Branje izkušenj številnih staršev razkrije, da pri nekaterih metoda vendarle ne deluje, mnogi pa jih ima z njo zelo lepe uspehe.

Spodaj brez ali v novih spodnjih hlačkah

3-dnevna metoda obstaja v nekaj različicah, od katerih ena recimo zahteva takojšnjo popolno opustitev plenic podnevi in ponoči, več pa jih dopušča nočno uporabo plenic (in med dnevnim spanjem) še kar nekaj časa potem. Pri nekaterih metodah je otrok povsem slečen od pasu navzdol (in to kar tri mesece, ko ima tudi za ven oblečene le ohlapne hlače brez spodnjih hlačk), pri drugih uporablja bombažne spodnje hlačke (ki so otroku tudi v posebno veselje, ponos in motivacijo).

Kar je večini skupno, pa je poudarjanje, da je metoda lahko uspešna šele, ko otrok doseže za to potrebno zrelost. Poleg tega zahteva zelo motivirane, potrpežljive, pozitivno naravnane, vztrajne in dosledne starše, ki so pripravljeni nekaj dni posvetiti temu »projektu«.

Kdaj je otrok zrel za to?

Slediti je torej potrebno otrokovi pripravljenosti in tempu, brez siljenja. Če otrok ni pripravljen, ne bo uspelo, lahko pa se bo otroku celo uprlo in s tem celoten proces odvajanja od plenic podaljšalo ali zamaknilo za kar nekaj časa.

Čarobne meja, pri kateri bi lahko rekli, da ima otrok že razvite potrebne sposobnosti za odvajanje od plenic, ne obstaja. Nekateri to zrelost dosežejo med 18. in 24. mesecem. Mnogi starši pa raje pričnejo z odvajanjem šele v starosti 2,5 do 3 let, ko je zadrževanje urina preko dne pri otrocih že veliko bolj zanesljivo. Nekateri otroci pa sploh ne kažejo zanimanja za kahlico še vse do 3. ali celo do 4. leta.

Med najpomembnejšimi znaki so to, da otrok že zmore povedati, da bi kakal ali lulal, da je občasno suh, da se zanima za stranišče in da se zaveda, kaj se dogaja v njegovem telesu (ve, da prihaja kakec in to pove ali se pripravi tako, da počepne ipd.).

Natančneje lahko znake zrelosti razčlenimo po naslednjih treh področjih. Ni sicer nujno, da otrok, ki ne obvlada vsega naštetega, ne more biti suh, mora pa biti dosežena vsaj določena mera zrelosti na vseh treh področjih.

Telesni znaki:

• Ima dovolj razvito koordinacijo, da dobro hodi in teče.
• Naenkrat odvaja razmeroma veliko količino urina.
• Redno in ob dokaj predvidljivih časih odvaja blato.
• Ima suha obdobja, ki trajajo najmanj dve uri ali v času spanja, kar kaže na to, da so njegove mišice dovolj razvite, da lahko zadržuje urin.

Vedenjski znaki

• Lahko mirno sedi na enem mestu od 2 do 5 minut.
• Si lahko sleče in obleče hlačke.
• Ne mara občutka mokre ali pokakane pleničke.
• Zanima ga, ko drugi hodijo na stranišče (hodi opazovat).
• Daje telesne ali besedne znake, ko ga tišči kakat, na primer počepne, se napenja, pove …
• Ima veliko željo po samostojnosti.
• Je zelo ponosen na svoje dosežke.
• Se ne upira privajanju na stranišče.
• Ja na splošno sodelovalno razpoložen in ni v fazi kljubovanja.

Kognitivni znaki

• Prepozna telesne znake, ki pomenijo, da mora na stranišče, in lahko to izrazi, še preden se zgodi, ali zmore celo zadržati do prihoda do kahlice.
• Zmore slediti preprostim navodilom, kot je »prinesi mi tisto igračko«.
• Razume pomen tega, da dajemo stvari na svoja mesta.
• Ima besedi za urin in blato.

Kako začeti?

Če vaš otrok kaže znake zrelosti, potem sledi naslednji korak – določiti tri dni, ki jih lahko posvetite temu. Lahko gre za nekaj počitniških dni ali umirjen konec tedna. Pomembno je, da se res lahko posvetite temu in ne načrtujete ničesar drugega. Nobenega pomembnega dela, opravkov in obiskov. Največ, kar si lahko privoščite, je kvečjemu igranje na domačem vrtu ali kratek izlet v bližnji park.

Priprave se začnejo že pred temi tremi dnevi, ko se začnete z otrokom pogovarjati o uporabi kahlice ali stranišča in napovedovati, kaj se bo dogajalo. Lahko skupaj kupite kahlico, ki je otroku posebej všeč (ali okrasite tisto, ki jo že imate), in nove spodnje hlačke. Pomaga tudi pripovedovanje zgodbic ali prebiranje knjig na to temo.

V tem času lahko pripravite tudi nekakšen sistem nagrajevanja. Mnenja o primernosti nagrajevanja za uporabo kahlice so sicer nekoliko deljena, a po izkušnjah mnogih staršev to vendarle pripomore k otrokovi motiviranosti, vztrajnosti in veselju ob procesu privajanja na kahlico. Nekateri starši kot nagrado izberejo nalepke, drugi majhna presenečenja, nekateri pa celo sladkarije. Mnogi k temu dodajo tudi nekakšen ples ali pesmico, ki ju vedno izvedejo ob polni kahlici. Pri vsem skupaj gre za nekakšen način praznovanja vsakega malega uspeha. Glavna nagrada pa je vendarle otrokov ponos in občutek zadovoljstva od doseženi samostojnosti.

Naj se trije dnevi pričnejo!

Izberite se en prostor v stanovanju, kjer se bo vse skupaj dogajalo. Tu boste preživeli večino časa v naslednjih treh dneh. Ker se bodo nesreče gotovo dogajale, je dobro, da so tla enostavna za čiščenje. Postavite kahlico na vidno mesto v tem prostoru. Pripravite čim več zanimivih dejavnosti za otroka, igrače, barvice, plastelin, sestavljanke, kocke … Z otrokom lahko morda celo pečete piškotke.

Prav tako mora biti otroku ves čas na razpolago tekočina za pitje (voda, sokovi) in prigrizki, najboljše je sočno sadje (na primer lubenica) in slani prigrizki (zaradi katerih je otrok bolj žejen).

Pripravite tudi krpe za brisanje lužic. Te so namreč normalen sestavni del procesa.

Prvi dan je običajno najtežji. Otroku pogosto ponudite tekočino in hrano z veliko vode. Potem ga je potrebno stalno opazovati in biti pozoren na kakršne koli znake, da bo začel odvajati. Večina 3-dnevnih metod vključuje, da otroka na določen interval enostavno peljete na kahlico – začne se s krajšimi intervali (npr. vsakih 10 minut, ki se postopoma podaljšujejo na daljše). Če otrok začne odvajati, še preden je na kahlici, ga samo mirno prestavite nanjo, kjer dokonča. Ob tem mu opisujte, kaj čuti in kaj se dogaja – da ta občutek pomeni, da ga »tišči lulat« in da to pomeni, da mora najprej sesti na kahlico. Vedno, ko karkoli naredi v kahlico, se tega veselite in otroka nagradite.

Če se zgodi nesreča, ob tem ostanite povsem mirni. Če bo otrok začutil vašo napetost, pritisk ali slabo voljo, se bo lahko prestrašil in zakrčil in celoten proces se bo prekinil.

Če vse skupaj uspešno poteka, otrok drugi dan že kar dobro povezuje občutek tiščanja na stranišče s tem, da mora na kahlico, in je nesreč vse manj. Tretji dan pa se to samo še utrjuje, otrok že lahko gre na krajše sprehode.

Če ne gre …

Lahko pa se zgodi, da vse skupaj ne gre po pričakovanjih, da se otrok povsem upre ali enostavno ne zmore. V tem primeru je najbolje proces prekiniti in ponovno poskusiti čez nekaj mesecev oz., ko bomo zaznali večjo otrokovo pripravljenost. Ali morda lahko poskusite z drugačnim načinom. Nikakor pa ne gre za metodo, pri kateri bi vztrajali toliko dni zapored, dokler pač ne uspe, saj je intenzivna tako za otroka kot za starše.

Plenička za zunaj?

Če je v teh treh dneh otrok osvojil uporabo kahlice, lahko začnemo postopoma z njim odhajati ven, vendar je ključno, da pri tem ne damo otroku pleničke. To uporabljamo samo v času, ko spi. Nekateri starši potem še nekaj časa s seboj vozijo kahlico in otroka pogosto opominjajo in peljejo na stranišče (pred odhodom, takoj po prihodu). Seveda pa je kupček rezervnih oblačil v tem obdobju nujna oprema.

Še kar nekaj časa po tem je skrb staršev, da otroka pogosto opomnijo, saj se malček zelo hitro zaigra in pozabi, da mora na stranišče.

Naslednji korak pa je prehod na uporabo stranišča in nočno odvajanje od plenice, ki pa pride ob svoj času.

Kakšne pa so vaše izkušnje s privajanje otrok na kahlico? Kaj se je izkazalo za najbolj praktično in uspešno?

Viri: growingajeweledrose.com, babycenter.com, ehow.com