“Bolnike obiskovati” – iz ljubezni ali iz potrebe po dobrem dejanju?

Eno od sedmih telesnih del usmiljenja je “bolnike obiskovati”. Na današnji svetovni dan bolnikov se je tako prav vprašati, kako na ta način primerno služiti bližnjemu.

Veliko nas ima tako v družini kot med prijatelji nekoga, ki mu je na pot stopila bolezen. In rado se pripeti, da k bolniku na obisk zavijemo iz potrebe po dobrem dejanju. Morda celo iz potrebe po hvali. Iz Obiskujemo bolnike s spoštovanjem do njihovih potreb, do njihovega časa, do njihove bolezni?potrebe, da zmanjšamo volumen slabe vesti, zaradi česarkoli že se oglaša. Pred obiskom se je tako dobro iskreno vprašati, kaj nas k bolniku vleče. Se nas bo razveselil? Mu bo naš obisk v breme? Mu bomo polepšali dan ali mu ga samo še bolj otežili? Bo bolnik čutil, da smo tam izključno zaradi tega, da mu za nekaj trenutkov pomagamo, da se bo počutil bolje?

Kadar se prikrade bolezen, bolniki poleg bolečin in strahu pogosto občutijo tudi osamljenost in potrebo po tem, da bi nekdo iskreno rad z njimi preživljal čas. Zato namen tega zapisa nikakor ni odvračanje od obiskovanja bolnikov, je zgolj kost, ki jo mečem v razmislek zato, da bi bolnike obiskovali s spoštovanjem do njihovih potreb, do njihovega časa, do njihove bolezni.

Naj gre za sorodnika, prijatelja ali znanca, ki se zdravi doma ali v bolnišnici – pred obiskom premislimo naslednje:

Mu bo naš obisk dobro del?

Ne glede na to, kako močno imamo radi osebo in ona nas, so za bolnika obiski lahko zelo naporni. Nekaterim so na določen dan celo odveč in prav je, da to spoštujemo in sprejmemo brez užaljenosti. Pred obiskom tako ni odveč iskreno vprašanje bolnika ali njegovih svojcev, če lahko pridemo.

Naš namen naj bo polepšati in osvetliti dolg in boleč dan. S to mislijo bomo lažje sprejeli tudi to, da bolniku kakšen dan ni do našega obiska.

Kaj prinesti?

Slovenci smo res preveč preobremenjeni s tem, da moramo vedno kaj prinesti. S čimer ni nič narobe, dokler gre za stvari, ki bi bolniku res prišle prav in ne za nekaj, kar sproti kupimo na bencinski črpalki. Kuhano kosilo in sveže sadje sta dobrodošli ideji, v teh dneh pa se preverjeno bolniki razveselijo tudi šopka zvončkov.

Kaj reči?

Čimmanj. Večinoma prisluhniti. Ne zmanjševati vrednosti njihove bolečine in občutij. Bodriti, a ne s puhlicami. Pripovedovati o stvareh, ki jim narišejo nasmeh: o vnukih, o soncu, o prvih trobenticah, o zabavnih dogodivščinah. In predvsem – ne se izogibati pogovoru o bolezni, če bolnik to želi.

Lahko pomagate?

Ob obisku bolnika je največ vredno to, da sedete poleg njega in mu posvetite stoodstotno pozornost. Vedno pa je dobrodošlo, če lahko med obiskom tudi kaj postorite: prezračite prostore, pometite po tleh, pomijte okna, pripravite mu sveže sadje – seveda vse v dogovoru z bolnikom ali domačimi.

Obisk duhovnika

Če ste si z bolnikom blizu in veste, da bi mu to veliko pomenilo, sam pa ne izreče te želje, mu predlagajte, da ga lahko obišče tudi duhovnik. Tako lahko opravi spoved ali pogovor, prejme sveto obhajilo ali bolniško maziljenje.

Papež Frančišek je v letošnji poslanici za dan bolnikov med drugim dejal: “Ob vsakem bolniku stoji tudi družina, ki prav tako trpi in potrebuje podporo ter bližino.” Nikar ne pozabimo tudi nanje!

foto: storyblocks.com