Za vekomaj sem si zapomnil vprašanja p. Christiana Gostečnika, ki naj jih starši postavimo najstniku, ko se odpravlja »v svet«, pa četudi samo zvečer ven: »Kam greš? Kdaj se vrneš? S kom greš? Kdo od odraslih bo tam?«
Kar nekajkrat jih je mož ponovil skoraj 15 let nazaj na odličnem predavanju pred polno dvorano staršev in otrok v naši lokalni osnovni šoli. Meni so prišla zelo prav. Ko je bilo treba, sem jih zastavil, in če ni bilo odgovorov na ta preprosta vprašanja, otroci pač niso mogli iti ven. Tako preprosto.
Po drugi strani, pa sem otroke – če sem vedel, da bodo v družbi verodostojnih ljudi – pustil ob katerikoli uri kamorkoli in so se lahko vrnili kadarkoli. Sam sem našel verodostojne ljudi v skavtskih voditeljih, ki sem jih poznal osebno. Tudi zato sva se skupaj z ženo vključila k odraslim skavtom.
Zaupanje je seveda tisto »lepilo«, ki veže odnos med staršem in otrokom. In zaupanje je treba zgraditi. Otroku pa je treba proces gradnje zaupanja predstaviti in ga seveda postopoma spuščati v svet. Četudi je svet krut, »čuden« in na otroka preži veliko nevarnosti, ki se jih mladenič ali mladenka v svoji naivnosti niti ne zaveda.
Angeli varuhi
A svet je bil vedno tak. Že v Stari zavezi najdemo v Tobitovi zgodbi opisane številne resne nevarnosti, ki so prežale na mladega Tobijo, ko ga je oče – zanimivo, ne mati; mati mu brani – pošiljal v svet. A v Stari zavezi fant ni šel sam. Oče Tobit je namreč poskrbel, da si je otrok sam (podčrtavam sam!) poiskal verodostojnega človeka, s katerim je šel v neznano. In ko ga je Tobija našel, ga je moral predstaviti očetu, ki je preveril njegovo zanesljivost. Angel varuh – v Tobitovi zgodbi se je angel razkril na koncu – je mladeniča res obvaroval gotove smrti. Se splača prebrati celotno Tobitovo knjigo, vsebino nekako “prevesti” v naš čas in iz nje potegniti vzgojne nauke. Zelo poučna!
Starši imamo pri odhajanju otrok v svet in gradnji zaupanja kar nekaj pomembnih nalog:
1. Najprej se moramo sploh odločiti, da bomo otroka »spustili v svet«. Postopno, s pravo mero, da se bo mogel v gradnji zaupanja sploh izkazati. Zavijanje v vato ne pomaga, prav lahko se zgodi, da se otrok v poznih najstniških letih »strga s ketne« in podivja. Po moje je za spuščanje v svet potreben oče. Tudi v Tobitovi zgodbi je oče – četudi slep – odlično odigral to vlogo. Mati bi Tobija najraje »skrila pod kiklo«, a jo je oče odločno zavrnil in ona je »utihnila v svojem joku« (Tob 5, 23).
2. Za otroka in njegove poti se je treba zanimati in biti z njim v stiku. Morda samoumevno, pa ni. Veliko staršev se za otroke v resnici preprosto ne zanima. Najraje jih »pospravijo v množico obšolskih dejavnosti«, misleč, da so tam na varnem.
3. Ko otrok kam gre, mu za osnovo postavimo zgoraj omenjena, preprosta – sam jih imenujem kar – Gostečnikova vprašanja. Zahtevati moramo seveda tudi verodostojne odgovore nanje. Včasih si je dobro pridobiti tudi kakšno telefonsko številko, da preverimo, če je otrok res tam, kamor se je namenil. Otroci seveda negodujejo in nas lovijo na »fore«, kot so: »Noben starš ni tako zoprn kot ti,« »Ti mi ne zaupaš,« … Vztrajaj, četudi si »zoprn«!
4. Zahtevati moramo sklenitev jasnega dogovora o uri prihoda, ki naj bo razumna. Otrok se je mora držati. In kaj če se je ne bo? Tudi posledice je treba dogovoriti. In otrok naj se zaveda, da se s tem zmanjšuje zaupanje.
5. Ko se otrok (verjetno enkrat ponoči) vrne, ga pričakamo, da vidimo, kdaj in v kakšnem stanju je prišel domov. Malo naporno, a nujno. Ko se vzpostavi trdno zaupanje, seveda tole bedenje odpade.
6. Za večje odhode (tujina, večdnevna odsotnost) starši zahtevamo od otroka, da poskrbi za »angela varuha«, ki nam ga predstavi ali pa se starši pozanimamo o »angelovi« verodostojnosti.
7. Z otrokom se pogovorimo tudi o procesu gradnje zaupanja. Pomenimo se, kaj prispeva h gradnji zaupanja in kaj ga ruši. In tudi to, da več kot bo zaupanja, več bo svobode in obratno.
Zadrgnjeno in zateženo? Ne, ljubeče!
Vse tole zveni morda nekam zadrgnjeno, zateženo, diktatorsko, morda prav neljubeče. Prav. A resnično neljubeče se mi zdi, če spustimo otroke v zgodnjih najstniških letih v svet klientele nočnih lokalov, da potem v poznih nočnih urah – še bolje zgodnjih jutranjih – opiti in zadrogirani brez angelov varuhov blodijo po ulicah naših mest.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!