Bo mlada Claire z Downovim sindromom razglašena za blaženo?

Foto: zajem zaslona YouTube

Claire-Émerentienne Fichefeux je bila mlada Francozinja z Downovim sindromom, ki je umrla leta 2014, stara 28 let. V škofiji Toulon, kjer je živela, je škof zaprosil za začetek procesa za njeno beatifikacijo. Če bo Cerkev začela s postopkom razglasitve za blaženo, bo to prvi proces za osebo z motnjo v duševnem razvoju.

Claire (1986–2014) so ob rojstvu diagnosticirali Downov sindrom, zaradi česar so se ji biološki starši odrekli. Prvih devet mesecev je preživela v bolnišnici, nato pa jo je posvojila družina Fichefeux, ki je že imela šest sinov in eno hčer. Claire, ki so jo ljubkovalo klicali »Claire Aime« (»Klara ljubi«), je ob ljubeči podpori svoje družine kmalu vzcvetela. Rada je ministrirala in hodila k skavtom, plesala, igrala košarko in jahala.

Dar vere je najprej prejela v svoji globoko verni družini. Jemala ga je zelo resno in se je z vso zavzetostjo pripravljala na prejem prvega sv. obhajila in birme. V cerkvi je vedno sedela v prvi klopi in duhovnike, ki jih je imela po otroško rada, brez pomisleka objemala ter jim govorila, da jih ima »najrajši na svetu«.

Foto: zajem zaslona YouTube

Bog na prvem mestu

Preobrat v njenem življenju se je zgodil, ko je pri osemnajstih letih, na poroki sestre Marie, žalostna spoznala, da se sama ne bo nikoli poročila. Postopoma se je odločila, da bo svojemu življenju dala drugačen smisel in se predala Ljubezni. Staršem je v pogovoru z vso resnostjo zaupala: »Zdaj razumem. Hočem, da bi bil Bog na prvem mestu, celo pred duhovniki!« Od takrat je svojo ljubezen do duhovnikov izražala bolj zadržano, kar je bilo ob njeni prekipevajoči naravi, polni objemov, velika žrtev.

Od veselja, ki je bilo del njene narave, je prešla v globlje in trajnejše veselje. Ohranila ga je tudi ob trenutkih, ko ji je bilo težko, na primer ob poroki vseh njenih ljubljenih bratov in sestre, ki so počasi odhajali od doma.

Claire kot zgled vere

Claire je bila po srcu misijonarka. Na različnih cerkvenih srečanjih je spontano hodila do ljudi in jih spraševala: »Si že bil pri spovedi? Pojdi k spovedi!« Ljudje so bili ganjeni, ko so opazovali njeno zbrano molitev pred Marijo. Ob pogledu nanjo se je odprlo marsikatero srce, ljudje so se ob njej čutili bližje Bogu.

Clairini starši so bili člani Skupnosti Emanuel in ko je odrasla, je na svojo željo vanjo vstopila tudi sama. Slavljenje je bilo položeno vanjo. Na srečanjih je med slavilno molitvijo v roke pogosto vzela mikrofon in se spontano zahvaljevala Bogu ter klicala Svetega Duha. Tisti, za katere je molila, so bili presunjeni, ker je zanje vedno dobila točno takšno Božjo besedo, kot so jo potrebovali.

Imela je velik čut za sočloveka, ki je v moči Svetega Duha postajal vse bolj izrazit. Če je začutila, da je nekdo v stiski ali potrt, je takoj prišla do njega in ga poskušala razvedriti. Doma so bili navajeni, da je ona tista, ki pobota sprte brate in sestre. Z veliko nežnostjo je najprej enega in nato drugega za roko pripeljala na kavč, jima staknila glavi, ju objela in vsa srečna odšla.

Foto: zajem zaslona YouTube

»Kot Jezus bom ljubila do konca«

Claire je zelo rada hodila k maši. Vedno se je usedla v prvo vrsto, da bi »bolje videla Boga«. Predana je bila tudi adoraciji in je redno častila Najsvetejše. Jezusa je imela tako rada, da se včasih ni mogla zadržati in je šla do monštrance ter jo poljubila. Nekoč je rekla: »Gospod, hvala za adoracijo. Verujemo vate. Med nami si prisoten v sveti hostiji. Pokaži nam svojo slavo, želimo te videti!«

Pol leta pred svojo nenadno smrtjo je v dnevnik zapisala: »Odločila sem se, da bom bolj pogosto častila Najsvetejše, da bo Gospod moj ženin in da bom kot Jezus ljubila do konca.« Svoje odločitve se je držala, njeno duhovno zorenje je bilo opazno. Jezus jo je držal za besedo: 24. maja 2014 je vstopila v nebeško veselje.

Sporočilo o uslišanih prošnjah ali prejetih milostih po priprošnji Claire Aime lahko pošljete na naslov [email protected].

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Krušni starši, ki so že imeli svojih sedem otrok in so posvojili deklico z Downovim sindromom, si tudi zaslužijo biti blaženi. Claire ne bi bila taka kot je bila, če ne bi bilo krušnih staršev, ki so jo vzgajali in ji dali ljubezen in toplino. Kdo ve, kje bi končala. Morda kje na ulici…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja