Anonimna zibelka za otroke: rešitev ali težava?

V Evropi je trenutno okrog 200 zabojnikov, v katerih lahko mame anonimno pustijo svoje otroke, ki jih ne želijo ali ne morejo obdržati. V zadnjih 12 letih je bilo vanje položenih 400 otrok. A Združeni narodi jih vidijo kot problem …

Anonimne zibelke ali zabojniki (babybox, Babyklappe/wiege) so ogrevane odprtine s posteljico za otroka, ki je običajno nameščena na stenah bolnišnic, samostanov ali drugih ustanov. Dostop do njih je zelo diskreten, ko mati vanj odloži otroka, pa se na drugi strani sproži zvočni signal, ki nekoga prikliče k otroku. Mamo v zibelki čaka tudi pismo, v katerem ji je obrazloženo, da se lahko po otroka vrne kadarkoli v naslednjih osmih tednih (v Nemčiji, na Češkem tri mesece). Po tem času lahko gre otrok v posvojitev. 

Nekatere mame se vrnejo

Ideja za zibelke se je porodila zaradi številnih primerov zapuščenih otrok, ki se pogosto končajo s smrtjo. Predstavljala naj bi varno pot za tiste, ki bi se otroka sicer znebili drugače – jih ubili ali zapustili nekje zunaj, na mrazu, kjer ima otrok le malo možnosti za preživetje.

Zapuščenim otrokom se običajno hitri poišče nov dom, nekatere matere pa se po svoje otroke kasneje tudi vrnejo. V eni od hamburških zibelk se je od 42 primerov mati vrnila v 17 primerih, 14 jih je otroka obdržalo. BBC opisuje primer matere, ki pravi, da je bila ob otrokovem rojstvu obupana. Očeta ni bilo, bila je mlada, v šoku, zato se je odpravila proti zibelki … Premislila pa si je že teden za tem, ko je otroka pustila. K vrnitvi jo je spodbudil nasvet v pismu, ki ga je našla v zibelki. Danes opisuje, da se je ob vrnitvi prvič zavedela, da gre za njenega otroka. Opazila je njegove lase in oči in ugotovila, da ga ne more dati od sebe. Danes se v bolnišnico redno vrača s slikami otroka, k ga vzgaja. Zibelka ji je omogočila čas, da se je soočila s svojimi zmedenimi občutki.  

Zabojniki po Evropi

Anonimnim zibelkam podobna kolesa za najdenčke so bila precej običajna v srednjeveški Evropi, na našo celino pa so se ponovno začela vračati v zadnjem desetletju. Prvič se je zabojnik pojavil na Madžarskem leta 1996 (danes jih imajo 26), v Nemčiji, kjer jih je največ – skoraj 100 – pa leta 2000. Od takrat so v njih našli okrog 300 otrok. Tudi na Češkem so precej razširjene, imajo jih že 47, na ta način pa so rešili 62 otrok. Letos so prve zabojnike namestili tudi v Rusiji, kjer je življenje vedno težje in tudi posvojitev vedno več. Največ otrok letno je najdenih postkomunističnih državah. Zabojnike imajo še v Avstrija, Belgiji, Italiji, Latviji, Litvi, na Poljskem, Portugalskem in Slovaškem, pa tudi drug po svetu, največ v Aziji.

V Veliki Britaniji so anonimne zibelke zakonsko prepovedane, njihova usoda pa je negotova tudi v Nemčiji, prav tako pravno niso dorečeni anonimni porodi, ki jih kot alternativo ponuja 130 nemških porodnišnic. Anonimen porod pa je dovoljen v Franciji in na Nizozemskem.

Nekateri od oddanih dojenčkov so rojeni v porodnišnici, drugi, včasih stari le nekaj ur, pa doma na skrivnem – to je običajno mogoče razbrati iz tega, kako je oskrbljen popek.

ZN: anonimne zibelke kršijo otrokove pravice

Pred nedavnim pa je Komisija za pravice otrok pri Združenih narodih izrazila zaskrbljenost zaradi pojavljanja vedno več anonimnih zibelk po Evropi, saj naj bi bile te v nasprotju z 8. členom konvencije o otrokovih pravicah. Bile naj bi neskladne z obveznostjo držav, da »spoštujejo otrokovo pravico po ohranjanju osebnih vezi z njegovimi starši« in z otrokovo pravico do imena in narodnosti.

Maria Herzog, članica komisije, je ob tem dejala, da ni nikakršnih dokazov, da zibelke res rešujejo življenja, da pa dajejo nosečim ženskam zgrešeno sporočilo, da je sprejemljivo skrivaj roditi in potem otroka zapustiti. Herzogova zato poziva k drugačnim oblikam preprečevanja detomorov in zapuščanja otrok, med njimi: načrtovanje družine, svetovanja, posvojitev, državna podpora za nenačrtovane nosečnosti.

Nasprotniki sistema zabojnikov opozarjajo, da sploh ni nujno, da otroka v zabojnik prinese mati, ampak je to lahko proti njeni volji tudi otrokov oče, kdo drug od sorodnikov ali zvodnik, ki se želi otroka znebiti. Pravijo tudi, da profil mater, ki svoje otroke po porodu ubijejo v paniki, ni enak profilu mater, ki otroke prinesejo v anonimne zibelke.

Evropski poslanci v bran zibelkam

Opozorilo komisije je še posebej veljalo Češki, ki pa je tovrstna opozorila ZN leta 2009 že zavrnila in zibelke branila kot povsem legalno in koristno rešitev, ki ji je tudi javno mnenje v državi naklonjeno.

Ustanovitelj prvih zibelk na Češkem, Ludvik Hess, kritikam ZN ugovarja: »Zibelke so povsem v skladu s konvencijo. Osnovna ideja je namreč zaščititi otroška življenja in zibelke počnejo natanko to.« Prepričan je, da če zibelke pomagajo ohraniti eno samo življenje, je njihov obstoj upravičen.

V odziv na opozorilo ZN je 24 evropskih poslancev z desnega političnega pola komisiji napisalo pismo, v katerem opozarjajo, da anonimne zibelke »ponujajo rešitev ženskam, ki žal svojo nosečnost ohranjajo skrivno in se bojijo stika z uradnimi institucijami«. Med podpisniki pisma je tudi nemški poslanec Manfred Weber, ki pravi: »Čeprav sem prepričan, da je za otroka najbolje, da raste v celoviti družini, pa je varnost otrok višja vrednota kot njihova želja poznati biološke starše.« Finska poslanka Sari Essayah pa je opozorila, da lahko v Skandinaviji »dve lezbijki povsem anonimno pridobita seme darovalca in imata otroke. Kako pa je s pravicami otroka v tem primeru? ZN zato tu zagovarja povsem zgrešen pogled na anonimne zibelke.«

V kompleksno problematiko pa verjetno najbolj konstruktivno posega izjava nemškega evropskega poslanca Bernda Posselta: »Zavedam se tudi težav z zabojniki, ampak meni se zdi bistveno, da zavarujemo življenje otrok v skrajnih situacijah. Vse druge težave je mogoče rešiti z dobro voljo, a le dokler je otrok živ.«