Američani želijo boljši porod

Želja po boljši in strokovno podprti porodni oskrb je včeraj zbrala na tisoče ljudi na shodih v 110 mestih po celotnih ZDA. Zaskrbljeni so zaradi velikega števila carskih rezov, sproženih porodov in visoke umrljivosti mater.   

S carskim rezom se danes v ZDA rodi 32,6 % otrok, kljub priporočilom SZO, naj ti ne bi presegali 15 %, in kljub temu, da so v strokovni literaturi utemeljenih še nižji odstotki upravičenosti posega, ki lahko pušča trajne neželene posledice.

Čeprav ZDA porabijo največ sredstev na svetu za materinsko oskrbo, jih na svetovni lestvici umrljivosti mater in otrok z boljšimi izidi prekaša 48 držav, kar jih uvršča nižje od praktično vseh evropskih držav.

Eden od razlogov za veliko število carskih rezov je v visokem številu medicinsko sproženih porodov (34 %), drugi je zelo nizko število vaginalnih porodov po carskem rezu (7 %). Če je porod sprožen, namreč obstaja 67 % večja verjetnost za carski rez.

»Gre za velik problem na področju zdravja žensk. Imamo kulturo visoko medikaliziranega poroda, pri katerem lahko nepotrebne, strokovno neutemeljeni postopki porušijo normalen fiziološki proces – ter izpostavijo ženske in otroke višjemu tveganju za slabše izide,« pravi Dawn Thompson, ustanoviteljica organizacije ImprovingBirth.org in pobudnica shodov. »Zdravstvene ponudnike prosimo, da bi sodelovali z nami v dobro reševanja življenj in izboljševanja izidov na način, da bi utemeljili svojo oskrbo žensk in otrok na najboljših dokazih in raziskavah.«

Zahtevati moramo skrb, ki temelji na strokovnih temeljih, so prepričani pri Improving Birth, ob tem pa opozarjajo, da strokovni izsledki ne podpirajo:

•         načrtovanih carskih rezov brez medicinskih indikacij;
•         sproženja poroda zaradi velikosti otroka;
•         predrtja ovojev;
•         sproženja poroda pred 42. tednom;
•         načrtovanega sproženja poroda.

Majhen prvi korak je povzročil velike spremembe

V povprečju je potrebnih 20 let, da znanstvene ugotovitve preidejo v prakso, a pri Improving Birth se s tem nočejo sprijazniti: »V dobro mater in otrok vsepovsod ne moremo čakati 20 let. To je pomembno za vse. Kljub težki situaciji pa to ni protest, ampak je javni dogodek za ozaveščanje na krajih, kjer večina rojeva.«  

Shodi so se zgodili na različnih lokacijah, nekateri tudi pred bolnišnicami. Zamisel in povabilo sta se med ljudmi uspešno razširila po zaslugi socialnih omrežij. Menijo, da je pobuda postala eno največjih ženskih gibanj v zadnjih desetletjih.

Prvi dogodek omenjene pobude se je zgodil decembra 2011 z lokalnim shodom, ki je pritegnil pozornost medijev. Spodbudil je tudi konkretno spremembo, saj je lokalna porodnišnica po tem uvedla svoj lastni program spremstva doule, spremenila triažna pravila tako, da lahko porodni spremljevalci spremljajo porodnico že od sprejema dalje, na svoji spletni strani je informacije o carskem rezu premaknila s prvega na zadnje mesto in začela objavljati zgodbe mater, ki so rodile naravno. Vse to po zaslugi enega samega shoda s 75 udeleženci.  

Je v Sloveniji drugače?

Čeprav se Slovenija na lestvici umrljivosti mater uvršča bolje kot ZDA (na 34. mesto, 15 mest višje), pa odstotek carskih rezov tudi pri nas strmo narašča.

Povprečen odstotek carskih rezov v letih 1987–1991 je bil 7,56 %, leta 2000 že 11,3 %, do leta 2009 pa je porastel za 76 % na 17 %. Trend se nadaljuje in v letu 2011 se je že 20 % otrok rodilo s carskim rezom. Odstotek je še vedno nižji od evropskega povprečja, vendar višji od strokovno utemeljenega. Po predhodnem carskem rezu naj bi vaginalno rodila približno tretjina žensk (v ZDA 7 %).