Akademiki si prizadevajo za normalizacijo pedofilije

Thumbnail

Raziskovalci iz več uglednih ameriških univerz so sodelovali na konferenci v Baltimoreju, katere cilj je normalizirati pedofilijo. B4U-ACT, skupina pro-pedophile aktivistov in strokovnjakov za mentalno zdravje, kritizira definicijo pedofilije s strani American Psychological Association (APA), saj naj bi bilo zdravljene pedofilov netočno in zavajajoče.

»Temeljilo naj bi na podatkih iz študij, delanih na obsojenih pedofilih, kar popolnoma ignorira obstoj tistih pedofilov, ki se ravnajo po zakonu,« pravi Kline, strokovni direktor skupine. Skupina na svoji spletni strani klasificira pedofilijo preprosto kot drugačno spolno usmerjenost in odpravlja “stigmo”, ki jo ima pedofilija. “Nihče se ne odloči, da ga bodo čustveno in spolno privlačili otroci ali mladostniki. Vzrok ni znan, v resnici ne razumemo razvoja privlačnosti do odraslih.”

Skupina tako ne zagovarja zdravljenja, ki bi odpravilo občutke privlačnosti do otrok in mladostnikov. V svojem sporočilu za javnost je skupina kritizirala APA za njeno razvrstitev pedofilije med duševne bolezni.

Judith Reisman, gostujoča profesorica prava na Liberty University, strokovnjakinja za spolno etiko in pornografijo, je kritizirala konferenco v Baltimoreju rekoč: »To je na dnevnem redu že desetletja.” “Prvič sem se srečala s tem, čemur pravim Akademski pedofilski lobi, leta 1977 na britanski psihološko-družbeni konferenci o ljubezni in privlačnosti. Prispevala sem raziskavo o otroški pornografiji v Playboyu v letih 1954-1977. Drugi akademiki na konferenci, nekaj celo najeti s strani ustvarjalcev pornografije, so predstavili “znanstvene” dokumente, ki so zagovarjali legalizacijo otroške pornografije, prostitucije in ukinitev starosti, pri kateri je potrebno soglasje.”

Podobno lobiranje homoseksualnih aktivistov je leta 1973 privedlo do deklasifikacije homoseksualnosti kot duševne motnje. Razprava o homoseksualnosti in številnimi dokumentiranimi posledicami, povezanimi s homoseksualnim načinom življenja, se je v akademskih krogih s tem zaključila.

Komentarji

  1. Kam gre ta svet – zdej bodo pa še pedofili nekaj normalnega? No, če gledamo zgodovino homoseksualnosti bo to postalo dejstvo.

    Čeprav po zdravi kmečki pameti je to organska motnja (da se nekdo vzburi ob otroku). No saj nekak isto kot homoseksualci, ki se vzburijo ob istem spolu – to je dejansko organska motnja – torej bolezen.

      1. Nekateri se že rodijo istospolno usmerjeni, ker imajo to v genih. Vem za primer, ko je bil istospolno usmerjen stric, je tudi zgodaj umrl, mislim, da zaradi aids-a, istospolno je usmerjena tudi njegova nečakinja. V tem primeru ne moremo govoriti, da gre za razvado.
        Velikokrat pa nekateri postanejo istospolno usmerjeni takrat, ko doživijo kakšno hudo razočaranje pri nasprotnem spolu.

  2. Enostavno se ne da primerjat homoseksualnosti s pedofilijo. Odrasle osebe lahko odločajo o načinu svojega življenja, otroci pa ne najbolj. Se mi zdi, da bolj kot s kom drugim, je s temi aktivisti in njihovimi wannabe strokovnjaki nekaj zelo zelo narobe.
    Pa da se nekdo približa mojemu otroku in na koncu še reče, da je to normalno…saj ga fentam! (ne dobesedno ampak na druge načine)

  3. Tako homoseksualnost, kot pedofilija je oblika parafilije – motnje spolne preference, kamor spadajo tudi voajerizem, fetišizem… edina stvar, po kateri se homoseksualnost loči od omenjenih je, da je homoseksualni lobij dosegel, da ne spada več v to skupino, čeprav beseda sama (motnja spolne preference) pove prav to.

    Hočem reči, da nobena od teh oblik obnašanja ni normalna!

    Je pa res, da je če dva odrasla privolita v homoseksualen odnos, nekaj drugega, kot, če so v igri otroci. (Pa čeprav eden drugega ranita tudi dva homoseksualca, samo o tej dimenziji se ne govori)

  4. Ko berem, se sprašujem čemu je namenjen tale članek.

    1. Omenja pedofilijo – privlačnost do otrok in mladostnikov.

    2. Omenja homoseksualnost – privlačnost do istega spola.

    3. Skuša jih primerjat in trditi, da je pedofilija = homoseksualnost= nenaravno.

    Če človek pogleda v naravo, vidi, da je tudi ubijanje naravno.

    Tako, pedofilija kot homoseksualnost sta naravni. Razlika med njima je ta, da gre v prvem primeru (največkrat) za nesporazumno dejanje starejše osebe nad mlajšo, medtem ko pri homoseksualnosti (največkrat) gre za sporazumno dejanje, dveh odsraslih oseb.

    Če primerjamo pedofilijo, homoseksualnost in heteroseksualnost, pridemo da zaključka, da vsakršno nesporazumno dejanje ene osebe nad drugo je enostavno posilstvo, pa ne glede ali je ta oseba, heteroseksualen, homoseksualen ali biseksualen.

    Zanimivo, pa je to, da običajno ko časopisi pišejo o pedofiliji, je skoraj vedno v ozadju cerkev. Tukaj sploh niso omenjeni njeni pedofilski duhovniki, ki so zlorabljali, tako deklice kot dečke širom po Evropi in svetu.

  5. Miha, samo v vednost: V slovenskih zaporih je 52 moških obsojenih pedofilije. Med njimi je en duhovnik, ostali so trenerji, učitelji, očetje…

    Žal mi je, da se pedefilija najde tudi med duhovniki. Ampak veš kaj… tudi homoseksualnost se in tudi heteroseksualne sprevržene spolne prakse se.

    So pač samo ljudje, kar pa jih seveda [b]ne ščiti pred neprimernimi dejanji[/b].

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.