Adventne minute za družino: “Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!”

Foto: Pexels

Zbrani ob adventnem venčku molimo …
V molitev vstopimo z znamenjem križa in izbrano pesmijo:
“V imenu Očeta in Sina …”

Besedilo pesmi:

»Tolažite, tolažite moje ljudstvo,
tolažite,« govori vaš Bog.
»Tolažite, tolažite moje ljudstvo,
tolažite,« Gospod prihaja k vam.

1. »Govori moji hčeri na srce,
da nje tlaka je končana,
njena krivda poravnana,
saj prejela je dovolj,
dvojno kazen za svoj greh,
naj izve, naj vzljubi me še bolj …«

2. Moj glas naj vpije, vsa puščava ve,
naj pripravi pot Gospodu,
v pustinji cesto Bogu,
vse doline se vzdignejo
in hribi naj ponižajo;
naj izve, da Bog jih ljubi še …

3. Glas pravi: »Kliči!« Kaj naj kličem le?
»Vse človeštvo je kot trava,
že usiha vsa narava.«
Našega Boga beseda
pa na veke bo ostala.
»Kliči jim, da večno ljubim jih!«

4. »Povzpni na goro se, glasno povej,
ti znanilka si veselja,
kliči, le ne bolj se, mestom reci:
glejte Bog,
vaš Bog prihaja,
prihaja že, pripravite mu pot!«

5. »Govori moji čredi na srce,
da pastir bo pasel ovce,
zbiral, klical na vse konce,
nosil jagnjeta v rokah
in doječih ne bo strah,
naj izve, pastir prihaja med nje …«

 

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 3,1-12)

 

Tiste dni je nastopil Janez Krstnik in v Judejski puščavi oznanjal z besedami: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« To je tisti, o katerem je bilo rečeno po preroku Izaiju: Glas vpijočega v puščavi: ›Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!‹ Janez je nosil obleko iz kamelje dlake in usnjen pas okoli ledij. Hranil se je s kobilicami in z divjim medom. Tedaj so prihajali k njemu ljudje iz Jerúzalema in iz vse Judêje in iz vse pokrajine ob Jórdanu. Dajali so se mu krstiti v reki Jórdan in priznavali svoje grehe. Ko pa je videl, da prihaja k njegovemu krstu veliko farizejev in saducejev, jim je rekel: »Gadja zalega! Kdo vam bo pokazal, kako naj ubežíte prihodnji jezi? Obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja. Ne domišljajte si, da lahko v sebi govorite: ›Abrahama imamo za očeta‹, kajti povem vam, da more Bog iz teh kamnov obuditi Abrahamu otroke. Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, bodo posekali in vrgli v ogenj. Jaz vas krščujem z vodo, da bi se spreobrnili; toda on, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu prinesel sandale. On vas bo krstil s Svetim Duhom in z ognjem. Vélnico ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal z ognjem, ki ne ugasne.«

Če želite, lahko po prebranem odlomku pustite, da Božja beseda nekaj minut odmeva v vas in si potem med seboj podelite, kaj vas je nagovorilo.

Marsikdo je Janeza Krstnika gledal kot skrajneža. Zato, ker je delal stvari drugače, bolj preprosto in se je bil pripravljen pogumno izpostaviti za resnico. In marsikomu gre taka drža v nos. Ne maramo ob sebi Janezov Krstnikov, ki opozarjajo na nepravičnost in laži. Raje se obdamo s priliznjenimi obrazi, ki nas hvalijo in se slepimo, da nas za hrbtom ne obirajo do kosti.
Gospod, pomagaj nam sprejeti tistega, ki ga pošiljaš, da nam oznani približevanje nebeškega kraljestva. Morda je to brat, sestra, sodelavec, sorodnik … nekdo, s komer nikakor ne najdem skupne točke in mi gre na živce že samo njegova prisotnost v istem prostoru. Gospod, pomagaj mi sprejeti, da ga pošiljaš Ti, da mi pomaga videti, katere steze moram poravnati, da boš lahko prišel k meni.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja