Adventne minute za družino: “Po čem bom to spoznal?”

Foto: Shutterstock

Zbrani ob adventnem venčku molimo …
V molitev vstopimo z znamenjem križa in izbrano pesmijo:
“V imenu Očeta in Sina …”

 

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 1,18-25)

 

Zaharija je rekel angelu: »Po čem bom to spoznal? Jaz sem namreč star in moja žena je zelo v letih.« Angel mu je odgovoril: Jaz sem Gabrijel, ki stojim pred Bogom; poslan sem, da govorim s teboj in ti sporočim to blagovest. In glej, onemel boš in ne boš mogel spregovoriti do dneva, ko se bo to zgodilo, zato ker nisi veroval mojim besedam, ki se bodo spolnile v svojem času.«

Ljudstvo je čakalo Zaharija in se čudilo, da se tako dolgo mudi v svetišču. Ko je pa prišel ven, jim ni mogel govoriti in spoznali so, da je v svetišču videl prikazen; dajal jim je znamenja in ostal nem. Ko so se pa dopolnili dnevi njegove službe, je šel na svoj dom. Po teh dneh je njegova žena Elizabeta spočela; in prikrivala se je pet mesecev ter govorila: »Tako mi je storil Gospod v dneh, ko se je ozrl, da mi odvzame sramoto pri ljudeh.«

Če želite, lahko po prebranem odlomku pustite, da Božja beseda nekaj minut odmeva v vas in si potem med seboj podelite, kaj vas je nagovorilo.

Zaharija je bil prepričan, da glede na vse človeške razloge z Elizabeto ne moreta več imeti otrok. Zato je angela spraševal po dokazu, da je to, kar govori, resnično.

Tudi meni se dogaja, da se po močnem Božjem dotiku in obljubi sprašujem o resničnosti in zanesljivosti Božje obljube. Zaharija je izgubil dar govora, meni pa jezik in misli še kar naprej meljejo in vrtajo in se sprašujejo, čeprav bi tudi meni kdaj koristilo izgubiti dar govora in čakati, da se dopolne čas.

Prosim te, Gospod, da bi zmogli sprejeti, kdaj in kako se naše molitve uslišijo. Pomagaj nam ostati v tihoti in zaupanju pred tvojo skrivnostno vseprisotnostjo, ki zmore na nam neslutene načine narediti čudež, tudi ko ne verujemo več, da je možen.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja