Katere politične stranke podpirajo spreminjanje spola pri mladoletnih in otrocih

Vir: Zajem zaslona Usidrani

Ali je to sploh tema, s katero se bomo v prihodnosti še srečevali? Velika Britanija in nekatere skandinavske države vse bolj omejujejo spremembo spola in t.i. potrditveno terapijo. Ali ne gre evropski trend v to smer? Žal, še ne.

Za kulisami Evropske komisije še vedno obstajajo močne sile, ki si prizadevajo spreminjati naše zakone, da bi si mladi lahko sami določali svojo spolno identiteto ne glede na njihov biološki spol. To bi hkrati odprlo pot medicinskim posegom, za katere vemo, da imajo hude in nepopravljive posledice.

Kaj to pomeni za Slovenijo? Katere spremembe se dejansko napovedujejo in kako se do njih opredeljujejo politične stranke?

O tem sta v pogovoru “Volilno zrcalo 2026” razpravljala Nejc Povirk, predsednik društva Usidrani, zagovornik temeljnih vrednot v družbi in strokovna direktorica Zavoda Iskreni, Mojca Belcl Magdič, ki že več kot 15 let spremlja razvoj in širjenje ideologije spola po svetu.

Njun pogovor je izhajal iz dokumenta Evropske komisije Strategija za enakost LGBTIQ+ oseb 2026-2030, katere cilj je vključiti enakost spolov v vse vidike življenja – od izobraževanja in zdravja do dela in javnega življenja – dokument, ki ga je lani oktobra sprejela tudi naša vlada.

Zakaj bi bila enakost spolov problematična?

Čeprav na spletni strani novic vlade lahko z dne 6. 3. 2026 preberemo, da dokument želi samo nadaljevati boj proti nasilju zaradi spola, dejavno vključiti moške in fante pri doseganju enakosti spolov, spodbujati najvišje standarde zdravja in zdravstvenih sistemov, dostopnih vsem itd., pa poznavalci in razlagalci evropskih dokumentov opozarjajo, da je omenjeni strateški dokument zelo problematičen, saj predvsem:

• spodbuja zakone o samoidentifikaciji brez starostnih omejitev,

• želi podvojiti financiranja LGBTIQ+ v okviru prihajajočega programa CERV+*,

• si prizadeva, da bi bile osebe TQI+ (transspolni, queer, intersseksualci in drugi) sprejete na seznam posebej ranljivih skupin žensk,

• želi vključiti ‘sovražni govor’, vezan na spolno identiteto, na seznam evro kaznivih dejanj po 83. členu PDEU,

• kriminalizirati pogovorne terapije z ranljivimi otroki in mladostniki, ki doživljajo stisko glede svojega spola ali spolne usmerjenosti.

*CERV je finančni program Evropske unije.

Kot je razvidno, glavni cilj strategije ni povečanje enakih možnosti med moškimi in ženskami, temveč širjenje ideologije, kjer je spol izključno osebna izbira, za katero se lahko odločajo že mladoletni. Širjenje te strategije bo finančno podprto in kot “sovražni” bodo označeni vsi tisti, ki temu nasprotujejo. Ta to ni oddaljena zadeva nam priča tudi aktualna evropska iniciativa “Proti konverzivnim terapijam”, ki jo močno podpira tudi Nika Kovač. Gre za pobudo, ki želi prepovedati terapevtsko pomoč vsem ljudem, ki doživljajo stisko glede svoje spolne identitete.

Strategija za enakost LGBTIQ+ oseb 2026-2030 prav tako spodbuja, da vse države članice do konca leta 2027 sprejmejo celovite nacionalne akcijske načrte za enakost LGBTIQ+ oseb ter naredijo prehod iz projektnega financiranja na večletno operativno financiranje LGBTIQ+ organizacij civilne družbe.

Česa se moramo v Sloveniji bati?

Glede na to, da je vlada lanskega oktobra to strategijo sprejela, je Društvo Usidrani na politične stranke naslovil naslednja vprašanja, ki zadevajo omenjeno problematiko:

• Ali podpirate možnost samoopredelitve spola v osebnih dokumentih, tako kot predvideva Evropska komisija v smernicah za enakost LGBTQ posameznikov iz novembra 2025?
• Kaj menite o uporabi stranišč in garderob s strani oseb, ki se identificirajo kot transspolne – ali podpirate uporabo garderob/ spola s katerim se identificira in ne svojega biološkega spola?
• Ali podpirate uporabo zaviralcev pubertete, nasprotnih hormonov in kirurških posegov pri obravnavanju otrok do 18. leta s spolno disforijo?

Tako leve kot desne stranke so na ta vprašanja tudi odgovorile – njihove odgovore si lahko v celoti preberete na spletni strani portala Usidrani – Nejc Povirk in Mojca Belcl Magdič sta jih komentirala, predvsem pa jih umeščala v širši kontekst te problematike.

Katere stranke podpirajo spremembo spola?

Skrb vzbujajoče so izjave SD-ja in stranke Mihe Kordiša, Mi, socialisti. Slednji verjamejo, da bi morala biti samoidentifikacija spola univerzalna, SD je kot odgovor navedel, da je to že praksa v drugih državah, torej zanje nič spornega. Oboji prav tako ne vidijo nobene težave, da bi se uvajale spremembe glede uporabe stranišč in garderob. Kar se tiče uporabe zaviralcev pubertete, hormonov nasprotnega spola in kirurških posegov, sta tako SD kot Mi, socialisti na strani zdravniške stroke, za katero pa vemo, da so lahko močno pod vplivom trans aktivistov (kot se je to že izkazalo v ZDA, Združenem kraljestvu in v skandinavskih državah). Kaj pa desne stranke? Znajo dovolj dobro argumentirati, zakaj se s spreminjanjem spola pri mladoletnih ne strinjajo? Preverite!

Nejc Povirk in Mojca Belcl Magdič v pogovoru izpostavljata tudi argumente, ki bi jih morali poznati vsi politiki, starši, vzgojitelji in drugi, ki jih ta tematika zadeva:

• Zakaj je samoopredelitev spola brez starostne omejitve izjemno problematična?
• Koga in kaj varujejo garderobe in stranišča, ločena po biološkem spolu? 
• Kakšne so posledice medicinske spremembe spola?

Dinamičen pogovor zaključita s tem, na kaj morajo biti volivci najbolj pozorni, ko se bodo v nedeljo, 22. 3. 2026 odločali pri izbiri kandidatov.

Celoten pogovor si oglejte na spodnji povezavi!

Čeprav se komu zdi to obrobna tema, v resnici neposredno zadeva družine, starše in otroke. Ko je otrok zmeden glede svojega spola, potrebuje strokovno pomoč in spremljanje, ne pa hormonov nasprotnega spola in operacij, ki ga pohabijo. Zato je za nas starše povsem nesprejemljivo, da nekatere politične stranke zagovarjajo, da bi država takšne posege pri mladoletnih celo podpirala in financirala, namesto da bi otroku pomagala iz stiske in zmedenosti. To ni le politično vprašanje, ampak zelo konkretno družinsko vprašanje, ki se tiče zaščite otrok in odgovornosti odraslih. Gender ideologija je napačna, zgrešena in izjemno škodljiva. In njeni izvajalci nikakor ne bi smeli imeti dostopa do otrok in mladih!