Močan biceps, šibka pamet?

Foto: Canva

Če se spomnim svojih srednješolskih časov in s tem povezanega pozicioniranja v družbi, kdo je kdo in kje kdo rangira, mi pride na misel, kako sem včasih gledal na silake. Največkrat je bilo to: »Aha, poglej ga, tega, kako je nabit. Ja, seveda, majhen, plešast, pač mora zdravit’ svoje komplekse in zato hodi v fitnes. Heh, men’ tega seveda ni treba. Punce itak ne marajo grobih in ne-prav-bistrih neandertalcev. Rajši imajo prijazne in simpatične fante (nice guys).«

Potem pa sem potreboval skoraj dve desetletji, da sem spoznal, kako je za moškega pomembna in potrebna tudi fizična moč. Ne mislim, da je treba postati fitnes fanatik (bodybuilder) ali ulični pretepač (street fighter). Opažam pa, kako zdravo je, če človek redno hodi na kakšen trening, kjer je fizično zelo aktiven. Sprememba se opazi na počutju, na samopodobi, na samozavesti, vse troje pa močno vpliva tudi na vzdušje v družini. Ko je človek zadovoljen s sabo, ko mu je lastna koža prav, ko je poln življenja, takrat je in deluje veselo, spodbudno in … privlačno!

Človek, ki je poln življenja, privlači.

Človek, ki je poln življenja, privlači. (Play with passion or don’t even play.) Naj to za trenutek sede.

Danes se mi ne da …

Pri planiranju redne telesne aktivnosti v večini primerov ni dovolj, da si rečem, da bom začel malo kolesariti oz. bom šel malo teč. Izjemno malo ljudi ima tako visoko samodisciplino, da se bo tega držalo dlje časa. Najprej pride klasična skušnjava, ki nas že takoj ugonobi z: »Danes se mi ne da / preveč sem utrujen / ne počutim se dobro / bom šel jutri.« Poleg tega je tak način zelo dovzeten za vplive drugih družinskih članov, ki večkrat rečejo: »A ravno zdaj boš šel na kolo, jaz sem pa mislila …« ipd. Ko pa je zadeva redno na urniku ob določenih dnevih ob točno določenem času, takrat se pač gre. In če dodamo še dejstvo, da smo pri rednih športnih treningih večinoma tudi finančno investirali, potem nam je škoda ne iti na trening, če pa smo zanj plačali mesec vnaprej. Saj veste, ko so na urniku balet, nogomet, zakonska skupina, plesne vaje, takrat to ni vprašanje, takrat se pač gre.

Doma lahko sprva pričakujete odpor, a kmalu se bodo družinski člani tega navadili in tudi sami uživali sadove vaše redne telesne aktivnosti. Kdo pa ima rad mlačnega dedca/fotra, ki poseda, je skoz utrujen od službe in brez volje, da bi karkoli počel. Res, »izjemno privlačno«. Morda boste doma izzvali negodovanje, a ne bodo vam zamerili: še vedno je bolje iti dvakrat na teden zvečer v telovadnico kot v gostilno. Visenja na ekranih raje niti ne omenjajmo.

Zaščitnik svojih bližnjih

Pomembno vlogo močni telesni aktivnosti pri izboljšanju osebnega počutja in družinske dinamike pripisuje tudi Giff Lasta, mož in oče štirih otrok, avtor programov, ki moškim pomagajo okrepiti odnos z Bogom, postati voditelji doma (razbremeniti žene) ter uspevati v ljubezni. V knjigi Pot mladeničev z dekleti (pri čemer je kot mladenič nagovorjen vsak moški) predstavi enega od štirih stebrov moškosti, ki se imenuje Zaščitnik svojih bližnjih. Pravi, da »če si močan in pozoren, to ženski sporoča, da si sposoben zaščititi tiste, ki jih ljubiš. Dobra pripravljenost ti pomaga, da nastopaš samozavestno. Že ko hodiš po ulici, te preveva dober občutek glede moškega, ki ga predstavljaš drugim. Ob močnem moškem ženska čuti, da bi jo lahko prenesel čez reko ali iz goreče stavbe. Daje ji tudi občutek, da bi zmogel odgnati napadalca. Ko si zaščitnik svojih bližnjih, čuti, ›on je skala, na katero se lahko naslonim; je grožnja vsemu, kar bi mi lahko škodovalo‹«.

Ne govori torej o nasilnem moškem, temveč o moči, ki jo moški obvlada. Izpostavi pomemben vidik moške vloge zaščitnika, ki se daruje za svoje. Moč, veselje, dobro razpoloženje in zadovoljstvo s samim seboj pa prinese močna telesna aktivnost. Ta seveda na urniku odpade, če si zdrav dedec in delaš na kmetiji oz. v službi opravljaš fizično naporno delo. Če pa je tvoje (tako kot moje) orodje v službi tipkovnica, pa menim, da je to nujno potrebno.
Bodi torej močan in se izkaži kot mož!
(1 Kr 2,2)