Giff Lasta: Mnogi moški moramo iti skozi proces opustitve pornografije, kar nas privede v moškost (1. del)

Foto: arhiv Giffa Laste

Pogovarjali smo se z Giffom Lasto, avtorjem knjige Pot mladeničev z dekleti. Je tudi voditelj tečaja Ponovno skovani zakon, ki ga je ustvaril, »da bi moškim pomagal izboljšati zakone, v katerih je premalo spolnosti«. »Iniciacija današnjega moškega je, da odneha s pornografijo,« je stavek njegovega mentorja. Giff je spregovoril tudi o svoji izkušnji 90-dnevnega posta od seksa, ki je bil prvi korak na poti preoblikovanja njegovega zakona.

Pot mladeničev z dekleti. Pozabljena krščanska modrost, kako postati moški, ki zmaguje v ljubezni. Na zadnji strani knjige si zapisal: »Ta knjiga je namenjena fantu, ki postaja moški, in moškemu v vseh letih, ki si želi zmagati v ljubezni.« Zdi se, da ta knjiga ni za vsakogar …

Zelo me je presenetilo, da obstaja veliko žensk, ki jim je moja knjiga všeč. Ena od stvari, ki te skrbijo, ko pišeš o moškosti, je, da te ožigosajo kot nekoga, ki je »mačo« in zelo staromoden. Želel sem doseči moške. Želela sem govoriti z moškimi o stvareh, ki jih zelo potrebujejo. Neka ženska mi je nekoč rekla: »Če učiš moške, kako naj bodo bolj privlačni za ženske, ne bi smel biti presenečen, če tvoje pisanje privlači tudi nekatere ženske.«

Knjiga je napisana za mlade moške, moške v srednji šoli, fante, ki postajajo moški, ampak njeni nauki so zelo relevantni tudi za starejše moške, poročene moške, ki naredijo predogled knjige za svoje sinove in potem rečejo: »O, tega se pa nikoli nisem naučil.« Nauki so bili skovani pri mojem delu s starejšimi poročenimi moškimi in so bili prirejeni za mlajše moške, ker so me za to prosili, ker je obstajala potreba po tem.

Knjigo torej lahko preberejo tudi naše žene in dekleta naših sinov …

Lahko, ampak ko moški začnejo resnično delati na problemih v svojih zakonih, pogosto priporočam, da jo berejo sami. Ko začneš spreminjati svoj zakon, je bolje, če se ona zgolj odziva nate, kot pa da pravi: »O, je to nekaj, kar si se naučil v knjigi?« Sicer pa me ni strah, da knjigo berejo tudi ženske. Vesel sem njihovih povratnih informacij; ali knjiga odzvanja s tem, kako se počutijo.

To naju pripelje k tvojemu tečaju Ponovno skovani zakon, ki si ga ustvaril, »da bi moškim pomagal izboljšati zakone, v katerih je premalo spolnosti«. Kaj te je spodbudilo k temu?

Pomagal sem svojemu mentorju in kovču, ki je kovčiral moške, ki so želeli prenehati s pornografijo. Šlo je za tečaj odvajanja od pornografije. Ugotovili smo, da je veliko moških, ki so bili samski, pornografijo opustilo brez težav. Ampak poročeni moški so se pa znašli na točki, ko so bili 90 dni čisti, brez pornografije, potem so pa zopet padli v isto zanko. Razlog za to je bil v tem, da ko se želiš odvaditi od pornografije, narediš 90-dnevni post od spolnosti, da resetiraš celoten sistem v zvezi s spolnostjo, ki je postal popačen. Tri mesece so torej abstinirali od seksa v zakonu, nato so se ponovno združili s svojo ženo, ta združitev je bila čudovita, ampak potem so pa zapadli v nekatere od starih vzorcev, ki so sprožili ponovitev odvisnosti.

Veliko samskih moških je pornografijo opustilo brez težav, poročeni moški pa so po 90-dnevnem postu od pornografije zopet padli v isto zanko.

Postalo je jasno, da moški v taki situaciji potrebujejo nekaj usmeritev: »Kako naj integriram spolnost v svoj zakon?« Začel sem pravzaprav s tem, da sem tem možem govoril o svojih izkušnjah, delil z njimi svojo zgodbo. Prebrati sem moral veliko knjig. Potreboval sem veliko pomoči iz različnih virov. Ampak noben od teh virov zame kot za kristjana ni bil dovolj dober, da bi ga lahko preprosto priporočil: »Vzemi to za sveto.« Vedno je šlo takole: »Ta del je v redu pa ta del je v redu,« ampak nisem imel ničesar povezanega, kar bi jim lahko preprosto dal. Ponovno skovani zakon sem na začetku naredil zato, da sem lahko učil naprej to, kar sem se naučil sam in je name imelo največji vpliv. Ampak potem se je pa zadeva razširila preko meja ljudi, ki želijo odnehati s pornografijo. Tečaj je primeren za vse moške, ki imajo težave v zakonu, tudi za moške, ki nimajo težav s pomanjkanjem spolnosti, želijo pa jo dvigniti na višji nivo. Zdaj imamo torej bolj raznovrstne udeležence kot na začetku.

Omenil si, da ko si raziskoval te teme, si to počel tudi zato, da bi popravil svoj zakon?

Ja, vsekakor.

Zbral si mnogo virov, navdih pa si našel tudi v Svetem pismu …

To je zanimivo vprašanje, še posebej okrog spolnosti in moškosti. Bom rekel, da Cerkev na tem področju ni bila glavni učitelj ljudi in družbe. Kako so se fantje naučili biti možje? Tega so se naučili od svojih očetov. Tega so se naučili od moških v svoji družbi. Tega so se naučili od mojstrov, ki so jih vzeli v uk. Bi rekel, da je Cerkev v preteklosti poskušala omejiti preveč testosterona in virilnosti in vsega drugega in moške opomniti: počakaj malo, še vedno moraš biti prijazen, ne smeš pobiti vseh povprek. Ampak ko se je družba z industrializacijo spremenila, smo dobili nasprotni problem, ko teh presežkov virilnosti ni več.

Pogosto se zgodi, da ko se družbi zamajejo temelji, je Cerkev tista, ki je poklicana, da jih ohrani in jih ponovno pozida.

Pogosto se zgodi, da ko se družbi zamajejo temelji, je Cerkev tista, ki je poklicana, da jih ohrani in jih ponovno pozida. Menim, da je Cerkev v tem pogovoru zelo potrebna, ker nekatera sekularna gibanja za moškost sicer imajo nekatere pomembne delčke, ki lahko moškim pomagajo, nimajo pa globljih orodij, ki jih ima Cerkev, npr. v zvezi s človeškim dostojanstvom. Ne gre samo za ideje, o katerih bi razmišljal ali ki bi ti pomagale k boljšemu počutju, ampak za močna orodja, ki lahko moškemu pomagajo, da se spremeni. Ta orodja so prisotna v naši veri in v Svetem pismu. Poskušal sem torej povezati lekcije, ki smo se jih naučili zdaj, ko ponovno odkrivamo moškost v družbi, s standardi naše vere.

Si med svojim raziskovanjem doživel trenutek »hevreka« ali je šlo za bolj postopen proces?

Zagotovo so bili tudi trenutki »hevreka«. Mislim, da je bilo največje odkritje – že zelo na začetku – spoznanje, da veliko stvari okrog moške spolnosti, veliko agresivnih vidikov moške spolnosti, ki sem jih čutil v sebi, da to ni zgolj greh. Da to ni nekaj, kar preprosto potlačiš, ampak da je to pravzaprav moč, ki je namenjena temu, da jo uporabiš in usmeriš.

Moška spolna moč ni nekaj, kar preprosto potlačiš, ampak je namenjena temu, da jo uporabiš in usmeriš.

To je v celoti spremenilo moj pristop do spolne skušnjave, pa tudi do, rekel bi, virilnosti, ki jo kot moški imam. Tako sem se podal na pot – četudi nekoliko kasneje v življenju, v mojih 30-ih – od fanta do moža: brez tlačenja stvari v sebi, ampak sem se učil brusiti in vihteti orodja, ki so mi bila kot moškemu dana. To je v temelju spremenilo mojo držo do skušnjav in me pravzaprav opremilo, da sem bil sposoben odnehati s pornografijo.

Torej je bil prvi korak k temu, da ponovno skuješ svoj zakon, to, da si odnehal s pornografijo?

Vsekakor. Moj mentor Mark Queppet ima stavek, ki se mi zdi zelo močan. Pravi: »Iniciacija današnjega moškega je, da odneha s pornografijo.« Ni ravno iniciacija, s katero bi se hvalil, ne? Ljubše bi mi bilo, če bi bili družba, kjer ljudje sploh ne bi gledali pornografije. Ampak če je mlad moški gledal pornografijo od pubertete, odkar se je zavedel spolnosti, potem je do spolnosti zavzel držo, ki je otročja: to je nekaj, kar me čustveno potolaži.

Če je mlad moški gledal pornografijo od pubertete, potem je do spolnosti zavzel držo, ki je otročja: to je nekaj, kar me čustveno potolaži. To pa ni moška drža.

To pa ni zelo moška drža v zvezi s spolnim nagonom: to potrebujem, da se potolažim. Moška drža do spolnosti je: čutim to lakoto, ki me žene, da grem ven in nekaj osvojim. In tovrstna gnanost gradi veličastne katedrale, odlična podjetja, vrhunsko tehnologijo. V civilizaciji vse to poganja ta sila. Menim, da vse to v moškem je, ampak toliko mladih moških dandanes na nek način s pornografijo otopeva ta svoj nagon in željo. Živijo v iluziji: sem že kralj, že imam harem, vse je v redu in počutim se odlično. Zato moramo mnogi moški v sodobni zahodni družbi iti skozi proces opustitve pornografije, kar nas privede v moškost.

Je bil tudi tvoj prvi korak 90-dnevni post od seksa?

Ja. Spomnim se, da ko sem to slišal, se mi je zdelo nemogoče. Nič seksa, nič masturbacije, nič pornografije – sploh nobene spolne stimulacije. Česa takega nisem naredil od pubertete.

Za kristjane bi verjetno zadostovalo 40 dni …

Za rutinski post morda, ampak v ozadju je znanstvena ugotovitev, da je za resnično utrjeno spremembo navade potrebnih 90 dni, trije meseci. Moški, ki so si na internetu izmenjevali izkušnje, so to znanstveno ugotovitev odkrili in v gibanju za odvajanje od pornografije je to postal zlati standard. Moja izkušnja je, da je to dejansko resetiralo proces okrog spolnosti v zakonu in mi omogočilo nov začetek.

Seveda se je morala s tem 90-dnevnim postom strinjati tudi tvoja žena …

Jasno, tukaj si morata biti enotna. Se mi pa zdi, da je ego marsikaterega moškega prizadet, ko žena reče: »Ja, v redu, ni problema.« Ideja je, da bodo šle stvari po tem na bolje.