Kdo bo imel otroke, če jih ne boš imel ti?

Foto: Envato

Že slišim pripombe. “Kaj pa ti govoriš? Imaš komaj 4, sploh pa si prestara, da bi še kdaj rodila.” Vse napisano drži. Pa vendar.

Od vsepovsod prihajajo pritožbe

Ni delavcev v tovarnah. Otroke učijo slabo, neustrezno ali sploh ne dovolj izobraženi učitelji, ker drugih sploh ni. O pomanjkanju zdravnikov in medicinskih sester, ni da bi govoril. Moti nas, ker vzgojiteljica našega otroka zelo slabo govori slovensko, kaj šele, če ima na glavi ruto. Obrtnike čakamo mesece in mesece, ker naročil ne zmorejo narediti hitreje. Ne najdejo delavcev, ni keramičarjev, varilcev, tesarjev … Primanjkuje celo policajev, kar se močno odraža na cestah in nasploh v državi. Imamo komaj dva novomašnika, ni duhovnikov … Ni dovolj modrih, ki bi dobro vodili državo, primanjkuje skrbnih mam in očetov, ki bi svoje otroke res vzgajali in nadvse pazljivo in odgovorno ravnali s svojim zakonskim odnosom in družino. Ni otrok, ki bi z vriščem prinašali življenje v svet okoli nas.

Od vsepovsod lezejo oni, ki nas prepričujejo, da je otrok breme za nas, za družbo, za planet, za … njih?

Nam res vsega primanjkuje?

O, ne. Več kot dovolj je tistih, ki so prepričani, da prav njim pripada takšno in drugačno preskakovanje vrst čakajočih. Od vsepovsod lezejo oni, ki nas prepričujejo, da je otrok breme za nas, za družbo, za planet, za … njih? Množijo se restavracije, trgovine in hoteli, kampi in plaže, kjer otroci niso več zaželeni. Seveda vem, da znajo biti otroci silno živahni, vem tudi to, da niso redki starši, ki razen ponosnega permisivnega nasmihanja nad otrokovo trenutno domislico ne zmorejo s svojim otrokom narediti ničesar, kaj šele, da bi uporabili besedico “ne”. Ampak to, da otrok kar vsi po vrsti ne bom imeli ali jih bomo ves čas nekje skrivali, preprosto ne bo šlo. Ne več dolgo.

Naša plodnost ugaša in spolni naboj šibi

Slovenca ali Evropejca pač lahko prepričaš, da mora najprej poskrbeti za sebe, za svoje udobje, za svoj mir, osebno rast, razkošje, razvajenost, pač za karkoli, v kar skušajo ta problem zaviti. Naša plodnost ugaša, spolni naboj šibi. Če mi je bilo kot mladi punci strašno neprijetno, kadar sem šla npr. mimo kakšnega delovišča in so žvižgali za menoj, je danes že vsak občudujoč pogled moškega na žensko takoj označen za seksizem in prepovedan. Saj si fantje komaj še upajo odkrito osvajati.

Če so se včasih bali nezaželenih nosečnosti, je danes komaj kje še kak otrok. Nezaželenih se znebijo, zaželenih pa včasih kar ni in ni. Koliko parov bije to bitko! Razredov v Sloveniji pa je iz leta v leto manj, delež priseljenih v njih pa iz leta v leto večji.

Če želimo kot narod uspeti, je treba za standard postaviti urejen ljubeč zakon v katerega se rodijo trije in več otrok. Le tako bomo preživeli.

Če ne bo Slovencev, jih bodo nadomestili bolj plodni

Kajti na drugi strani imamo prišleke, zakonite in nezakonite. Marsičesa jim primanjkuje, velikokrat nimajo primernega odnosa do življenja, sploh življenja ženske in otroka, a otrok jim ne manjka. Nekje, nekoč sem slišala trditev, da bo “prihodnost od tistih, ki bodo“. Če ne bo Slovencev, jih bodo nadomestili bolj plodni narodi. Tako preprosto je to.

V bolnici in domu za ostarele bodo delali tisti, ki bodo pač na voljo. Tistih nekaj slovenskih otrok bodo čuvale, vzgajale in učile pač vzgojiteljice in učiteljice, ki ne bodo zares vešče slovenščine. Našo slovensko obrt bodo povozili obrtniki od drugod, ki bodo znali po svoje, brez spoštovanja do kulture in običajev. Brez vsakršnega odnosa do naše dediščine.

Veliko je mnogovrstnega negodovanja nad položajem. A le v naših odnosih se skriva odgovor. Če se bomo ljubili, skrbeli drug za drugega, imeli radi otroke, bili ponosni na svoje zakonce in na to, da smo sploh poročeni, potem lahko ustvarimo pravi pravcati modni trend. Ni dovolj en otrok, tudi dva nista dovolj. Če želimo kot narod uspeti, je treba za standard postaviti urejen ljubeč zakon v katerega se rodijo trije in več otrok. Le tako bomo preživeli.

Kdo bo torej imel otroke, če jih ne boš imel ti? Ja, ti!

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Ob prebiranju tega članka sem se v trenutku spomnila pesmi Srečka Kosovela: Ekstaza smrti. Kako resnična pesem tudi za današnji čas!
    Lepa, o lepa bo smrt Evrope;
    kakor razkošna kraljica v zlatu
    legla bo v krsto temnih stoletij,
    tiho bo umrla, kot bi zaprla
    stara kraljica zlate oči.
    — Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —

    Naše vasi so vse bolj prazne. Ni slišati otroškega vrišča, ni slišati otroškega smeha. Stari ljudje umirajo, hiše ostajajo prazne. V večini hiš živita dva starejša zakonca, ali pa morda ena vdova. V ostalih hišah pa živijo starši in otroci, starejši od 30 let. Samski, seveda. Brez fanta, brez punce, brez partnerja, brez partnerke. Žalostno, toda resnično.
    Ali pa fant in punca, hodita skupaj 10 let. Na začetku nočeta otrok, ko si jih zaželita, pa otrok ni. Potem se začne panika, umetne oploditve. Ali pa enostavno ne marata otrok. Ker je otrok breme, vsiljivec, ker odvzame svobodo. Potem se naveličata eden drugega in gresta vsak po svoje. Ali pa si punca želi otroka, fant pa ne, ker pravi, da še ni pripravljen, da je še čas. Punci pa tiktaka biološka ura in nekega dne je za vse prepozno.
    In vendar dajejo otroci smisel našemu življenju. Da se nadaljuje rod, da je polna hiša ljudi, da se obdeluje zemlja, za katero so se naši predniki tako trudili. Da se prenašajo vrednote iz roda v rod! Kako nam manjka poguma in veselja do življenja!

  2. Po eni strani ima avtorica članka prav. Žalostno je, da v marsikateri evropski državi tujci izpodrivajo domačine.
    Po drugi strani pa ne gre to kar tako, da se bo nekdo kar na lepem že kot najstnik odločil, da se bo zgodaj poročil in imel veliko otrok. Nekateri partnerja najdejo šele okrog 30. leta in nimajo ravno 10 otrok, pa niso zato nič slabši Slovenci.
    In to, da si nekdo ustvari veliko družino, tudi ni edini način, da ohranimo svojo kulturo. Pojdimo na primer v naključen slovenski vrtec in poglejmo imena otrok: Liam, Sofia, Ahmed, Medina, Tian, Kiara, Sarah, Ella, Emir, Adelisa … Sem in tja se celo najde kakšna Neža ali Blaž. Kaj opazimo? Vsaj polovica slovenskih staršev izbira tuja imena. In ne, za našo kulturo ni vseeno, ali se bo Emir igral z Liamom in Sofio ali pa z Mihom in Špelo.
    Tako da če nekdo po spletu okoliščin nima ravno ogromne družine, kot bi si želel, ga ni treba okriviti za propadanje naše kulture. Obstaja še toliko drugih načinov, da tujcem pokažemo, kdo smo. Z izražanjem ljubezni do lastnega jezika, na primer.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SKLENI NAROČNINO že od 5,75 € / mesec